<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kritičnosti elementov elektroenergetskega omrežja</dc:title><dc:creator>Kelava,	Goran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antončič,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kritičnost</dc:subject><dc:subject>Power Factory</dc:subject><dc:subject>N-1 sigurnostna analiza</dc:subject><dc:subject>analiza izračuna pretokov moči</dc:subject><dc:description>Ohranjanje stabilnosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema je ena glavnih nalog sistemskih operaterjev omrežja. Za uspešno izvedbo te naloge je potrebno poznati najbolj kritične elemente v omrežju, ki bi ob morebitnem izpadu najbolj vplivali na razmere v sistemu in ga posledično najbolj ogrozili. Namen te magistrske naloge je ustvariti metodo, ki bi te elemente določila na podlagi več dejavnikov. Metoda bo tudi testirana na poenostavljenem modelu slovenskega elektroenergetskega sistema, rezultati in postopek pa bodo predstavljeni v nalogi.
Prejšnji pristopi k ugotavljanju kritičnosti so večinoma vključevali metode, ki se osredotočajo na eno spremenljivko kot glavni kriterij, metoda, prikazana tukaj, pa se bo na več različnih spremenljivk. Glavne uporabljene metode so analiza izračuna pretokov moči, N-1 sigurnostna analiza in Saatyjeva metoda. V nalogi bodo prav tako na kratko predstavljeni prejšnji pristopi: indeksi zmogljivosti, občutljivostna analiza, indeksi napetostne stabilnosti, umetna inteligenca, verjetnostni kazalniki in metode na osnovi entropije.
Naloga je izvedena s pomočjo programskega jezika Python in programa Power Factory, kjer so izvedene simulacije izračuna pretokov moči. Program najprej izklopi en element v omrežju, naredi simulacijo, iz omrežja prebere in shrani potrebne podatke in element ponovno vklopi. Ta postopek se ponovi za vsak daljnovod, generator, transformator in kompenzacijsko napravo v modelu omrežja. Za vsak primer izklopa so potem izračunani količniki za naslednje količine: p. u. napetost kot napetosti, izgube, pretoki moči, preobremenitve in ENS. Kot osnova za izračun količnikov je uporabljena formula za MAPE (Mean absolute percentage error) povsod, kjer je to smiselno (izgube in ENS so računani drugače). Vsi količniki so nato normirani z največjim količnikom v svoji kategoriji, tako da so vrednosti lahko primerljive v končnih rezultatih. Preden so vse količine seštete v končno enačbo kritičnosti, pa je vsaki določena še pripadajoča utež glede na pomembnost posamezne količine. To je storjeno s Saatyjevo metodo, pri kateri so v matriko vstavljena razmerja med količinami, predhodno razdeljenimi v tri skupine. V prvi so izgube in kot napetosti, v drugi p. u. napetost, ENS in pretoki moči ter v zadnji preobremenitve, ki lahko potencialno povzročijo največjo škodo v sistemu. Količnik vsake količine je množen s pripadajočo utežjo, končna enačba, kjer so sešteti vsi uteženi količniki, pa da kritičnost posameznega elementa.
Končni rezultat te naloge je graf, na katerem so prikazani vsi elementi v omrežju, razvrščeni po kritičnosti. Z grafa je tako razvidno, kateri elementi so za omrežje najpomembnejši, tako da se bo v prihodnosti nanje usmerilo največ pozornosti pri vzdrževanju in nadgradnji omrežja. V tej nalogi rezultati, ki so predstavljeni, ne prikazujejo stanja na nobenem realnem sistemu, vendar pa je namen, da bo metoda v prihodnosti uporabljena na realnih elektroenergetskih sistemih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-24 13:55:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182129</dc:identifier><dc:identifier>ISBN: 279567875</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63311</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
