<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj večfunkcionalne viskozne tkanine z uporabo hitozana, reduciranega grafen oksida in TiO2 za doseganje UV-zaščite, samočistilnosti in protimikrobne aktivnosti</dc:title><dc:creator>Močenik,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalizacija tekstilij</dc:subject><dc:subject>viskozna tkanina</dc:subject><dc:subject>titanov dioksid</dc:subject><dc:subject>reduciran grafen oksid</dc:subject><dc:subject>fotokatalitska samočistilnost</dc:subject><dc:subject>protimikrobna aktivnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bil razvit postopek kemijske modifikacije viskozne tkanine s kombinacijo titanovega dioksida (TiO2), reduciranega grafen oksida (rGO) in hitozana za doseganje večfunkcionalnih UV-zaščitnih, samočistilnih in protimikrobnih lastnosti.  Proučen je bil tudi vpliv zaporedja nanosa komponent na morfološke, kemijske in funkcionalne lastnosti tkanine ter obstojnost nanosa po pranju. Modelna viskozna tkanina je bila funkcionalizirana z dvofaznim impregnirnim postopkom: v prvi fazi z raztopino titanovega(IV) izopropoksida (TTIP) kot prekurzorja za in situ sintezo TiO2, v drugi fazi pa z disperzijo hitozana z dodatkom rGO in obratno. Postopek je vključeval impregniranje, ožemanje, sušenje, kondenziranje in hidrotermično obdelavo. Karakterizacija modificiranih vzorcev je bila izvedena z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), energijsko disperzijsko spektroskopijo (EDS), infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FT-IR) ter spektrofotometrijo UV/VIS. Fotokatalitska samočistilna aktivnost je bila  ovrednotena z razgradnjo barvila Rhodamine B (RhB), protimikrobna aktivnost pa proti bakterijama Escherichia coli in Staphylococcus aureus. Rezultati so pokazali, da vrsta in zaporedje nanosa pomembno vplivata na morfologijo vlaken: TiO2, sintetiziran in situ iz TTIP, je povečal hrapavost površine in mestoma povzročil razpoke, medtem ko je hitozan (z ali brez rGO) tvoril enakomeren in zvezni film. Pri dvofaznih postopkih končno morfologijo v večji meri določa komponenta, nanesena v drugi fazi. FTIR analiza je potrdila prisotnost vseh komponent ter učinkovito prekritost površine vlaken, zaporedje nanosa pa je vplivalo na zamreženje hitozana in interakcije TiO2 v polimerni matrici. Največja stopnja zamreženja je bila dosežena, ko je bil TTIP nanesen v prvi fazi, hitozan-rGO pa v drugi. Kemijska modifikacija je nekoliko izboljšala UV-zaščito, pri čemer so trikomponentni kompoziti zaradi prisotnosti hitozana in rGO izkazali nižjo zaščito kot sam TiO2. Vsi vzorci so dosegli visoko stopnjo razbarvanja barvila RhB (92–98 %), pri čemer je bila učinkovitost večja, če je bil TTIP nanešen v drugi fazi, kot v primeru, če je bil nanešen v prvi fazi.  Rezultati razgradnje RhB so pokazali, da samočistilnost trikomponentnih kompozitov temelji pretežno na tvorbi superoksidnih radikalov, pri čemer rGO izboljša prenos naboja in generiranje reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS). Trikomponentni kompoziti so izkazali visoko protibakterijsko učinkovitost, pri čemer je bila stabilnejša in bolj ohranjena fotokatalitska in protibakterijska aktivnost po pranju v kompozitu, kjer je bil TTIP nanesen v prvi fazi, hitozan in rGO pa v drugi fazi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-24 09:02:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182102</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 113583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
