<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj kompozita amonijevega fitata–hitozana–anorganskih oksidnih nanodelcev kot trajnostne ognjevarne apreture na svileni tkanini</dc:title><dc:creator>Blagojevič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Ivan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>svilena tkanina</dc:subject><dc:subject>trajnostna večfunkcionalna ognjevarna apretura</dc:subject><dc:subject>amonijev fitat</dc:subject><dc:subject>silicijevi oksidni nanodelci</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>protimikrobna zaščita</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljen razvoj trajnostno zasnovane večfunkcionalne kompozitne ognjevarne in protimikrobne apreture za svileno tkanino na osnovi amonijevega fitata (AF), nanodelcev SiO2 in hitozana. Raziskava je bila izvedena v dveh sklopih. V prvem sklopu je bila določena optimalna koncentracija AF, ki zagotavlja ognjevarne lastnosti, primerljive s fitinsko kislino (FK), ob minimalnem vplivu na fizikalno-mehanske lastnosti svile. V drugem sklopu je bil sistem nadgrajen z vključitvijo nanodelcev SiO2 za povečanje termične stabilnosti zaščitnega sloja ter hitozana za zagotovitev protimikrobne aktivnosti. Za določitev optimalne koncentracije AF je bilo apreturno sredstvo naneseno po impregnirnem postopku v naraščajočih koncentracijah 1–20 % masnega deleža glede na celotno maso raztopine, primerjalno pa je bila v enakih koncentracijah uporabljena tudi FK. Za določitev vpliva apreture na morfološke in kemijske lastnosti svilene tkanine tako v primeru samostojnega nanosa AF in FK kot tudi v primeru kombinacije AF s SiO2 ter hitozanom so bile izvedene preiskave vrstične elektronske mikroskopije (SEM), energijske disperzijske spektroskopije (EDS) in infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR). Ognjevarne lastnosti so bile preverjene z vertikalnim testom gorljivosti in z analizo določanja mejne vrednosti kisika (LOI). Določeni so bili upogibna togost, pretržna trdnost in raztezek ter zračna prepustnost apretiranih tekstilnih vzorcev. Na podlagi rezultatov in kriterija vrednotenja je bila kot optimalna koncentracija izbrana 10 % koncentracija AF, ki je izboljšala ognjevarnost v primerjavi s FK. Rezultati analize gorljivosti in termičnih lastnosti svile, apretirane z novorazvito večfunkcionalno apreturo, so potrdili izrazito izboljšano ognjevarno učinkovitost (LOI = 38,5). Prisotnost hitozana v večfunkcionalni kompozitni apreturi je popolnoma zavrla rast obeh modelnih bakterij na površini vzorca z vrednostjo protimikrobne aktivnosti 6,4 proti Escherichia coli in 5,7 proti Staphyloccocus aureus. Na podlagi standarda SIST EN ISO 17658 je bila preverjena tudi pralna obstojnost večfunkcionalne kompozitne apreture po petih ciklih pranja. Iz rezultatov je razvidno, da se je funkcionalnost apreture po pranju delno ohranila. Kljub temu, da se je po pranju povečala gorljivost vzorca, je bila le-ta kljub temu manjša od neapretirane svile. Pranje je vplivalo tudi na zmanjšanje protibakterijske učinkovitosti nanokompozitne apreture, ki pa je še vedno zagotavljala zadostno zaviranje rasti obeh modelnih bakterij. Analiza eksperimentalnih rezultatov je pokazala statistično pomembne povezave med sestavo apreture in merjenimi funkcionalnimi lastnostmi svile, kar potrjuje pomembnost vpliva posameznih komponent na končne lastnosti materiala.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-24 09:01:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182101</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 113582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
