Primerjava deleža veletrgovske marže v ceni zdravil v Sloveniji in izbranih evropskih državahŠavs Vračar, Neža (Avtor) Kos, Mitja (Mentor) veletrgovina z zdravilimaržahipotetični prihodekcene zdravilVeletrgovina z zdravili v Sloveniji je strogo regulirana dejavnost, ki predstavlja ključni člen v preskrbovalni verigi zdravil med proizvajalci in izvajalci zdravstvene dejavnosti. Namen magistrske naloge je bil analizirati slovenski sistem določanja marž in ga primerjati s sistemi izbranih evropskih držav. Ključen vidik naloge je preučiti vpliv različnih modelov na hipotetični prihodek veletrgovine ter spremembe cen in strukture trga skozi čas. Analiza je bila izvedena na vzorcu 2450 zdravil na recept, ki so bila izdana oziroma predpisana v breme ZZZS-ja v letu 2024, z javno dostopnimi cenami istega leta v CBZ. Za vsako zdravilo je bila izračunana proizvajalčeva cena, ki je služila kot osnova za izračun hipotetičnega prihodka veletrgovine po zakonsko določenih metodah izračuna marže za vključene države. Rezultati kažejo, da ima Slovenija najnižji hipotetični prihodek veletrgovine (27 milijonov €). Kljub relativno visokemu fiksnem dodatku (0,50 €), pa izjemno nizek variabilni del marže (1,1 % PEC) in nizka zgornja meja (največ 27,50 €) ne kompenzirata stroškov dražjih zdravil. Države se po hipotetičnem prihodku veletrgovine razvrstijo od največjega do najmanjšega: Hrvaška s 56,6 milijona € zaradi izjemno visoke kapice (4.000 €), Avstrija z 51,7 milijona € zaradi sistematske večrazredne razdelitve deležev in minimalnih lekarniških prihodkov, Nemčija z 48,9 milijona € zaradi visokega fiksnega deleža, deleža PEC-a in kapice, Francija z 43,9 milijona € zaradi podobne strukture marže kot Nemčija ter dodatka za hladno verigo, Italija s 40,4 milijona € kot posledica neomejenosti s kapico ter višjega deleža veletrgovine za generična zdravila, Madžarska z 37,9 milijona € zaradi neomejenosti s kapico in minimalnih deležev veletrgovine pri najnižjih cenovnih skupinah ter Španija z 31 milijoni €, kjer se izračun marže osredotoča na srednje cenovna zdravila, ki so tudi najpogosteje izdana skupina. Ker je način izračuna veletrgovske marže v Sloveniji enoten že od leta 2012, hkrati pa je prihodek veletrgovine neposredno odvisen od cen zdravil, sem poleg primerjave hipotetičnega prihodka veletrgovine med državami izvedla še dodatno časovno analizo gibanja trga. Ta je vključevala dve analizi, osredotočeni na spremembe cen skozi leta. Prva je bila letna analiza realnega gibanja trga med letoma 2015 in 2024, druga pa retrospektivna analiza, pri kateri sem javno dostopne cene posameznih let od 2012 projicirala na izdana zdravila v letu 2024. Časovna analiza je potrdila izrazit trend premika trga k dražjim, inovativnim terapijam, kar se odraža v rasti povprečne cene zdravil ter povečevanju deleža dražjih zdravil na trgu.[N. Šavs Vračar]20262026-04-24 08:45:10Magistrsko delo/naloga182088UDK: 615:614.27(497.4)(043.2)VisID: 125232COBISS_ID: 276712707sl