<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rojstvo otroka kot prelomnica v partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Ćosić,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>rojstvo otroka</dc:subject><dc:subject>prehod v starševstvo</dc:subject><dc:subject>spremembe v odnosu</dc:subject><dc:subject>življenjska prelomnica</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo celovito in poglobljeno obravnava kompleksnost partnerskih odnosov ob prehodu v starševstvo ter prikazuje, kako se postopoma razvijajo spremembe v odnosu. V ospredju naloge so doživljanja partnerjev skozi ključne faze prehoda v starševstvo – od trenutka odločitve za otroka skozi nosečnost in porod vse do prvega leta otrokovega življenja.

Teoretični del se prične z opredelitvijo partnerskega odnosa, nadaljuje z izbiro partnerja in razvojnimi fazami partnerskega odnosa, nato pa se poglobi v proces prehoda v starševstvo, kjer so izpostavljene ključne faze prehoda ter pogoste spremembe in izzivi, ki spremljajo to obdobje. Poglavje se zaključi z osvetlitvijo povezave obravnavane vsebine s področjem socialnega dela.

V nadaljevanju sledi predstavitev metodologije, ki temelji na kvalitativnem pristopu. Populacijo sestavljajo osebe v partnerskem razmerju, ki živijo v Sloveniji in so v zadnjem letu (1. oktober 2024 do 30. september 2025) prvič postali starši. Vzorec je priložnosten in zajema osem oseb, torej širi pare: par, ki je posvojil otroka; par, ki se je razšel; par, ki je načrtoval otroka, in par, ki otroka ni načrtoval. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo narativnih intervjujev.

Analiza podatkov je pokazala, da prehod v starševstvo pogosto povzroča povečano obremenjenost partnerskega odnosa, zlasti na področjih razporeditve odgovornosti, prostega časa, komunikacije in intimnosti. Obvladovanje tega pa je tesno povezano s sposobnostjo partnerjev za odprto komunikacijo, medsebojno podporo ter pripravljenostjo na prilagajanje. Ugotovitve kažejo, da se partnerski odnos ob koncu otrokovega prvega leta običajno prične postopno stabilizirati, saj se partnerja pričneta prilagajati novemu življenjskemu ritmu, razvijeta rutine, postopoma vzpostavljata ravnotežje med starševsko in partnersko vlogo ter pričneta ponovno vzpostavljati prostor za partnerski odnos. Iz ugotovitev izhaja, da rojstvo otroka razkrije in okrepi že obstoječe vzorce v partnerskem odnosu. To obdobje razkrije, kako trdni so temelji partnerskega odnosa pred rojstvom otroka, in hkrati prikaže, da kakovost partnerskega odnosa pred prehodom v starševstvo pomembno vpliva na način soočanja s spremembami. Najpomembnejša ugotovitev pa je, da se poleg izzivov in tveganj za partnerski odnos pojavljajo tudi priložnosti za njegovo krepitev, saj prehod v starševstvo ustvarja priložnosti za rast in poglabljanje odnosa.</dc:description><dc:publisher>[M. Ćosić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 09:00:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182052</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.624.2:618.4</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56295</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281044483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
