Vpliv epidemioloških ukrepov na izvajanje vzgojno-pedagoškega dela v razvojnem oddelku vrtca JeseniceSlatnar, Janja (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) otroci s posebnimi potrebamirazvojni oddelekcovid epidemijaepidemiološki ukrepiPrilagojen program predšolske vzgoje je namenjen vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki so na podlagi odločbe o usmeritvi ter strokovne ocene vključeni v razvojni oddelek vrtca, in omogoča izvajanje individualiziranih pedagoških pristopov, specialno pedagoško podporo ter interdisciplinarno sodelovanje strokovnih delavcev. Temeljni cilji prilagojenega programa so spodbujanje otrokovega celostnega razvoja glede na njegove individualne potrebe, potenciale in zmožnosti, zagotavljanje prilagojenega, varnega in spodbudnega okolja ter socialno vključevanje v skladu z zmožnostmi posameznega otroka. Epidemija bolezni covid-19 je pokazala, da številne vlade in svetovna skupnost niso bile ustrezno pripravljene na obvladovanje tako hitre, razsežne , dolgotrajne in kompleksne zdravstvene krize. Kljub nacionalnim načrtom in strateškim dokumentom za obvladovanje epidemij so se v praksi pokazale pomembne pomanjkljivosti predvsem na področju pravočasnega in enotnega odločanja, usklajevanja ukrepov in priporočil, usklajevanja med institucijami ter v omejenem vključevanju posameznih strok. V magistrski nalogi sem raziskala vpliv epidemioloških ukrepov in priporočil na izvajanje vzgoje in izobraževanja v razvojnem oddelku Vrtca Jesenice. Rezultati raziskave kažejo, da je upoštevanje ukrepov pomembno vplivalo na potek, kontinuiteto in organizacijo dela, predvsem pa so bili ukrepi in priporočila premalo prilagojeni potrebam ene izmed najbolj ranljivih skupin – otrok s posebnimi potrebami – saj se ni upoštevalo razvojnih, čustvenih in socialnih potreb otrok s posebnimi potrebami, kar je vplivalo na vzgojo in izobraževanje, počutje otrok, strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami. Raziskava je tudi pokazala, da so se strokovne delavke, kljub dodatnim obremenitvam in spremenjenim pogojem dela, trudile ohranjati kakovost in kontinuiranost vzgojno-izobraževalnega dela, vendar so se pri tem pogosto srečevale z organizacijskimi izzivi, psihično in fizično obremenitvijo in tudi s pomanjkanjem strokovne podpore. Njihova prizadevanja so deloma olajšala vplive negativnih učinkov epidemioloških ukrepov na vzgojno-izobraževalni proces ter poudarila pomen avtonomije in strokovne presoje strokovnih delavcev vrtca v času kriznih razmer.[J. Slatnar]20262026-04-23 09:00:51Magistrsko delo/naloga182051UDK: 373.24: 616-036.21VisID: 56294COBISS_ID: 281347587sl