<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos mladih odraslih do tradicionalnih spolnih vlog</dc:title><dc:creator>Arslanović,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolne vloge</dc:subject><dc:subject>tradicionalna stališča</dc:subject><dc:subject>socializacija</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem odnos mladih odraslih do tradicionalnih spolnih vlog. Zanimalo me je, kako mladi odrasli razumejo spolne vloge, ali se je njihov odnos do teh skozi čas spreminjal, kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje njihovih stališč, ali in zakaj se med mladimi še vedno pojavlja krepitev tradicionalnih pogledov ter kakšen je njihov odnos do nebinarnih in spolno fluidnih identitet.
Raziskava je potekala z metodo fokusnih skupin. Sodelovali sta dve skupini, ena z moškimi in druga z ženskami, starimi med 18 in 30 let. Skupini sem ločila po spolu, saj me je zanimalo, ali in kako se bodo razlikovali pogledi na (tradicionalne) spolne vloge med moškimi in ženskami. Obenem sem se za izvedbo fokusnih skupin, ločenih po spolu, odločila tudi zato, ker sem želela ustvariti varno okolje, v katerem bodo respondentke in respondenti lahko odgovarjali bolj sproščeno, z manj nelagodja ali strahu pred obsojanjem ali morebitnimi konflikti, čeprav sem se hkrati zavedala, da na ta način tvegam utrjevanje spolnih binarizmov.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila spol in spolne vloge ter pojasnila razliko med biološkim in družbenim spolom. Osredotočila sem se na družbeno konstrukcijo spolnih vlog ter predstavila vpliv primarne in sekundarne socializacije na njihovo oblikovanje, pri čemer sem izpostavila vlogo družine, vrstnikov, izobraževalnega sistema, medijev in družbenih omrežij. Posebno pozornost sem namenila feministični teoriji, ki pojasnjuje, kako družbeni, kulturni in institucionalni dejavniki prispevajo k neenakosti med spoloma, ter queer teoriji, ki odpira vprašanja legitimnosti določenih spolnih identitet in marginalizacije drugih. Zaključno poglavje teorije sem posvetila povezavi teme s področjem socialnega dela.
Rezultati raziskave kažejo, da mladi odrasli v veliki meri še vedno podpirajo tradicionalne spolne vloge. Kot ključna dejavnika oblikovanja stališč so tako moški kot ženske izpostavili vzgojo v družini in vpliv družbenih omrežij. Velik delež udeležencev je spolne vloge utemeljeval z biološkimi dejavniki, kot so hormoni, telesna zgradba in kromosomi, ter menil, da naj vsak spol sledi svoji »naravni« vlogi. Ženske so ob tem izpostavile, da gre pri teh vlogah za družbene konstrukte, in kazale večjo odprtost za prepletanje vlog, medtem ko so moški tradicionalne vloge dojemali kot naravne, smiselne in nespremenljive ter možnost njihovega prepletanja zavračali. Raziskava je pokazala tudi precejšen odpor do spolne fluidnosti in nebinarnosti, ki ju večina udeležencev ne razume ali sprejema.</dc:description><dc:publisher>[J. Arslanović]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 09:00:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182049</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.367</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56292</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280584195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
