<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga nacionalnih sodišč v postopkih mednarodne trgovinske arbitraže</dc:title><dc:creator>Pavc,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna trgovinska arbitraža</dc:subject><dc:subject>državna sodišča</dc:subject><dc:subject>sodna intervencija v arbitražnih postopkih</dc:subject><dc:subject>Newyorška konvencija</dc:subject><dc:subject>UNCITRAL-ov Vzorčni zakon</dc:subject><dc:subject>podporna funkcija sodišč</dc:subject><dc:subject>nadzorna funkcija sodišč</dc:subject><dc:subject>priznanje in izvršitev</dc:subject><dc:description>To magistrsko diplomsko delo analizira vlogo, ki jo državna sodišča igrajo v različnih fazah mednarodne trgovinske arbitraže. Čeprav je arbitraža zasnovana kot zaseben in avtonomen mehanizem alternativnega reševanja sporov, ne more delovati brez podpore in nadzora prav tistih sodišč, ki jih želi nadomestiti. Analiza temelji na dveh splošno sprejetih mednarodnih instrumentih na tem področju: Konvenciji Združenih narodov o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958 ter UNCITRAL Vzorčnem zakonu o mednarodni gospodarski arbitraži iz leta 1985. Newyorško konvencijo je ratificirala tudi Slovenija, medtem ko je UNCITRAL-ov Vzorčni zakon v veliki meri prevzet v slovenskem Zakonu o arbitraži, zaradi česar sta oba instrumenta posebej relevantna tudi za Slovenijo.
Naloga sledi kronologiji arbitražnega postopka in preučuje vlogo državnih sodišč v štirih fazah arbitraže. Naloga ugotavlja dvojno funkcijo, ki jo sodišča opravljajo skozi celoten proces: podporno funkcijo, s katero pomagajo pri izvedbi postopkov, ki jih arbitražni tribunal sam ne bi mogel izvesti, ter nadzorstveno funkcijo, s katero varujejo temeljna načela pravnega reda, vključno s procesno pravičnostjo in javnim redom. Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve se razlagajo ozko in se namenoma izogibajo vsebinski presoji odločitve arbitražnega tribunala.
Osrednja ugotovitev je, da avtonomija strank in sodno posredovanje nista nasprotji, temveč dopolnili. Brez sodišč arbitraža ne bi mogla izpolniti svojih temeljnih lastnosti o hitrosti, učinkovitosti in izvršljivosti. Zato (omejeno) sodno posredovanje ne spodkopava, temveč dodatno legitimira mednarodno trgovinsko arbitražo.</dc:description><dc:publisher>D. Pavc</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182047</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.63</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138038</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 276378115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
