Odpornost večstanovanjske stavbe v Ljubljani na pregrevanjeSušec, Miha (Avtor) Pajek, Luka (Mentor) magistrska delagradbeništvopregrevanje stavbpodnebne spremembevečstanovanjske stavbedinamične energijske simulacijepasivni načrtovalski ukrepitoplotno ugodjeMagistrsko delo obravnava odpornost večstanovanjske stavbe na pregrevanje v trenutnem stanju in v pogojih pričakovanih podnebnih sprememb na primeru večstanovanjske stavbe v Ljubljani. S pomočjo dinamičnih energijskih simulacij v referenčnem in prihodnjih podnebnih scenarijih je bil ovrednoten vpliv naraščajočih zunanjih temperatur na energijsko bilanco in notranje toplotne razmere. Posebna pozornost je namenjena kritičnemu stanovanju z največjo potrebo po hlajenju. Toplotna bilanca je ovrednotena z letnimi energijskimi kazalniki ter z urnimi kazalniki pregrevanja, kot sta število ur nad 26 °C in stopinjske ure nad to mejno temperaturo. Za oceno pasivne odpornosti stavbe na pregrevanje je uporabljen model stavbe brez aktivnega hlajenja. V nadaljevanju so obravnavani izbrani pasivni prilagoditveni ukrepi, ki vključujejo zmanjšanje solarnih dobitkov z znižanjem g-vrednosti zasteklitve, časovno krmiljeno zunanje senčenje ter povečano nočno prezračevanje. Rezultati simulacij kažejo, da se v prihodnjih podnebnih scenarijih potreba po hlajenju povečuje, hkrati pa se povečuje tudi tveganje za pregrevanje notranjih prostorov, medtem ko uporaba analiziranih pasivnih ukrepov pomembno zmanjša poletne toplotne obremenitve in izboljša notranje toplotno stanje v stanovanju. Delo obravnava tudi pomen ukrepov pri dolgoročni prilagoditvi večstanovanjskih stavb na spremenjene podnebne razmere, pri čemer rezultati raziskave potrjujejo, da lahko premišljena kombinacija pasivnih ukrepov pomembno prispeva k zmanjšanju pregrevanja in izboljšanju toplotnega ugodja v stanovanjskih stavbah.[IM. Sušec]20262026-04-23 08:45:48Magistrsko delo/naloga182044UDK: 621.78.013.8:728.2(497.451.1)(043.2)VisID: 179288COBISS_ID: 276382211sl