<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza proizvodne cene bruksističnih opornic</dc:title><dc:creator>Krnc,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hren,	Doroteja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebše,	Polonca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>bruksistične opornice</dc:subject><dc:subject>proizvodni stroški</dc:subject><dc:subject>stroški podjetja</dc:subject><dc:subject>sodobna tehnologija</dc:subject><dc:subject>3D-tisk</dc:subject><dc:subject>termoformiranje</dc:subject><dc:subject>trda opornica</dc:subject><dc:description>Uvod: Bruksizem predstavlja pogost kliničen pojav, ki lahko vodi v obrabo zob, poškodbo zobnih protetičnih restavracij in povzroča bolečine v čeljustnem sklepu ter čeljustnih mišicah. Za preprečevanje posledic bruksizma se uporabljajo bruksistične opornice. Bruksistične opornice izdelujejo zobni laboratoriji, ki jih nato prodajo zobozdravnikom, zato je ključno poznavanje proizvodne cene. Namen: Namen našega dela je bil primerjati proizvodno ceno bruksističnih opornic glede na uporabljeno tehnologijo izdelave, in sicer sodobno digitalno metodo računalniško vodenega oblikovanja in izdelave, metodo globokega vleka termoplastičnih folij in tradicionalno metodo s tlačenjem akrilata. Cilj je bil ugotoviti, katera metoda je cenovno ugodnejša, učinkovitejša in dolgoročno primernejša za laboratorijsko prakso. Metode dela: V teoretičnem delu smo predstavili strokovno literaturo o bruksizmu, vrstah opornic, materialih, iz katerih so izdelane, ter o različnih vrstah stroškov, ki nastanejo v podjetjih. V empiričnem delu smo izdelali bruksistične opornice z vsako od izbranih metod, beležili porabljeni čas, materiale in vse posredne ter neposredne stroške ter na podlagi teh podatkov izračunali končno proizvodno ceno posamezne opornice. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je skupni strošek najnižji pri digitalni metodi (57.99 €), sledi metoda globokega vleka termoplastičnih folij (62,73 €), najvišji pa pri metodi tlačenja akrilata (288,09 €). Največjo razliko med stroški predstavljajo stroški dela, ki so bili pri akrilatni opornici skoraj desetkrat višji kot pri digitalni metodi. Prednost digitalne metode je bila ugotovljena tudi v možnosti hitre ponovne izdelave opornice v primeru zloma ali ob izgubi. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da je digitalna metoda stroškovno ugodnejša in učinkovitejša od ostalih metod izdelave bruksističnih opornic. Glavne razlike izvirajo iz nižjih stroškov dela, materialnih stroškov, manjše količine odpadkov. Digitalna tehnologija omogoča natančnejši končni izdelek in večnamensko uporabo opreme, kar povečuje ekonomsko upravičenost naložbe v sodobno opremo. Na podlagi teh ugotovitev sklepamo, da digitalizacija predstavlja ključno smer razvoja zobne protetike, saj omogoča optimizacijo stroškov, večjo konkurenčnost in dolgoročno vzdržnost laboratorijske dejavnosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Krnc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 07:45:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182034</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.31</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159517</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 276176899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
