Ronsardova Franciada in Vergilijeva Eneida; iskanje korenin in literarna tekmaLempl Rojko, Barbara (Avtor) Marinčič, Marko (Mentor) Turk, Boštjan Marko (Mentor) francoska renesansaantikaposnemanjeliterarna tekmanacionalni eptrojanski mitliterarna recepcija.Pričujoča magistrska naloga primerja dve epski deli velikih pesnikov, Publija Vergilija Marona, in Pierra de Ronsarda, ter hkrati raziskuje vpliv antičnih avtorjev, še posebej Vergilija, na francosko renesanso. Uvodni del naloge raziskuje vpliv antičnih jezikov in književnosti na francosko renesanso. Francoski jezik, ki si prizadeva uveljaviti med romanskimi jeziki, in tudi latinščino, ki je bila v renesansi še vedno prevladujoč jezik med izobraženci, si prav iz latinščine izposodi izraze in besede, da bi se obogatil in se postavil ob bok drugim razvitim jezikom. Tako kot se francoski jezik dopolnjuje z latinščino, si tudi francoska književnost poišče vir navdiha v antični književnosti, da bi se lahko kosala z drugimi evropskimi narodi, še posebej z Italijo, kjer je renesansa nastopila že stoletje prej. Nato se v delu obravnava vpliv Vergilija in Homerja na francosko renesanso. Vergilij, ki je bil pomemben zgled že v srednjem veku, ostaja v renesansi še vedno eden najpomembnejših antičnih avtorjev. Po drugi strani pa Homer, ki v srednjem veku ni bil poznan, vedno bolj pridobiva ugled med učenjaki, predvsem tistimi, ki poznajo starogrščino. Homer v renesansi postane pomemben vir za francoske avtorje, ki se skušajo nekoliko odmakniti od latinščine, saj ta izvira iz Italije, in se zato z njo ponašajo italijanski renesančni pisci, njihovi tekmeci. Zatem magistrsko delo osvetli Ronsardovo poznavanje antičnih piscev in njegovo posnemanje le-teh v različnih pesniških zvrsteh: od Od, ljubezenskih zbirk in Himn do drugih del. Posebna pozornost je namenjena Ronsardovemu posnemanju Vergilija in Homerja. Čeprav je Ronsard veliko prevzel od obeh piscev, mu je bil nadvse ljub Vergilij, saj ga je bral že od mladih let. Jedro dela predstavlja neposredna primerjava med Eneido in Franciado. Na podlagi natančne analize vseh štirih knjig epa so predstavljeni primeri neposrednega posnemanja Eneide. V vsaki knjigi so opazne sledi Vergilijeve Eneide, na več mestih pa Ronsard kar neposredno prevede in si prisvoji določen odlomek. Nato delo analizira posamezne elemente obeh epov, in sicer teme, like, motive in posnemanje drugih antičnih piscev, ter vzpostavlja vzporednice med obema epoma. Naloga prav tako osvetli ozadje obeh del, od trojanskega izvora narodov, namena pisanja in podpore višjega sloja do njune recepcije v renesansi in kasnejših obdobjih. Osrednja tema dela je povezava med renesančnim iskanjem kulturnih in nacionalnih korenin ter zavestno literarno tekmo z antičnim vzorom. Zaključni del naloge analizira pomen Franciade kot neuspešnega literarnega poskusa, da bi ustvarili francoski nacionalni ep, ki bi se lahko postavil ob bok Vergilijevi Eneidi. Ronsardovo delo tako ni le literarna tekma z antičnimi pesniki, temveč poskus utrditve francoske književnosti v širšem evropskem literarnem kanonu. Delo prispeva k razumevanju renesančnega odnosa do antike in odpira vprašanja, kako so literarni vzori oblikovali kulturno identiteto narodov in vplivali na razvoj evropske literarne tradicije.B. Lempl Rojko20262026-04-18 07:15:18Magistrsko delo/naloga181893UDK: 821.124VisID: 615705COBISS_ID: 275791363sl