Uporaba senzoričnega vrta za dobro počutje starejšihMerhar, Manca (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) Bratun, Urša (Recenzent) diplomska deladelovna terapijastarejši odraslinaravno okoljedom starejših občanovkvalitativna raziskavaUvod: Proces staranja prinaša številne spremembe, ki ne vključujejo le postopnega upada telesnih in senzoričnih funkcij, temveč tudi pomembne pridobitve, kot so življenjska modrost, bogate izkušnje ter večja osredotočenost na smiselne aktivnosti oz. okupacije. Številne spremembe v procesu staranja lahko vplivajo na stopnjo samostojnosti posameznika in njegovo splošno počutje. Zaradi teh sprememb se povečuje potreba po podpornih okoljih, zlasti v institucionalnem varstvu, ki starejšim odraslim omogočajo aktivno udeležbo, ohranjanje samostojnosti in kakovostno staranje. Naravno okolje, zlasti senzorični vrtovi, predstavljajo pomemben prostor, saj z multisenzorično stimulacijo omogočajo pozitivne čustvene, telesne in socialne izkušnje ter prispevajo k dobrobiti in boljšemu doživljanju vsakdanjega življenja v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil pridobiti informacije o izkušnjah in doživljanju stanovalcev doma starejših občanov ob vključevanju v aktivnosti na senzoričnem vrtu ter raziskati doprinos senzoričnega vrta k njihovemu počutju. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. Podatki so bili zbrani z opazovanjem z udeležbo in s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi so sodelovale štiri stanovalke doma starejših občanov, starejše od 65 let, ki so bile kognitivno funkcionalne in prostovoljno vključene v aktivnosti na senzoričnem vrtu. Zbrani podatki so bili analizirani s tematsko analizo. Rezultati: Oblikovali smo šest glavnih tem: (1) občutki ob izvajanju aktivnosti na vrtu, (2) izkušnje vodijo v obujanje spominov, (3) senzorične izkušnje, (4) dobrobit vrta, (5) težave z dostopnostjo ter (6) socialna dimenzija. Aktivnosti na senzoričnem vrtu pozitivno vplivajo na čustveno in osebno blagostanje udeleženk raziskave, omogočajo bogate senzorične izkušnje, spodbujajo obujanje spominov in krepitev socialnih stikov ter zmanjšajo pojav občutka osamljenosti. Udeleženke so izpostavile tudi nekatere težave pri dostopnosti vrta, zato je zelo pomembna zasnova senzoričnega vrta za uporabnike. Razprava in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da lahko senzorični vrt prispeva k boljšemu počutju stanovalcev v domu starejših občanov, saj vključevanje v aktivnosti na senzoričnem vrtu omogoča smiselno preživljanje prostega časa. Zato senzorični vrt predstavlja dragocen element v domovih starejših občanov.[M. Merhar]20262026-04-17 07:45:35Diplomsko delo/naloga181862UDK: 615.851VisID: 159440COBISS_ID: 275562499sl