<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek elektrokemoterapije v kombinaciji s KRAS-zaviralcem sotorasibom na humane rakave celice trebušne slinavke in vitro</dc:title><dc:creator>Živič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jesenko,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Omerzel,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trebušna slinavka</dc:subject><dc:subject>elektrokemoterapija</dc:subject><dc:subject>bleomicin</dc:subject><dc:subject>cisplatin</dc:subject><dc:subject>sotorasib</dc:subject><dc:description>Prognoza pri raku trebušne slinavke je slaba, zato so potrebni novi načini zdravljenja. Rezultati kliničnih raziskav kažejo učinkovitost tarčnega protirakavega zdravila sotorasiba pri bolnikih z določeno mutacijo v proteinu KRAS, prav tako pa tudi uspešnost elektrokemoterapije, pri kateri z elektroporacijo povečamo vnos kemoterapevtikov v celice in s tem izboljšamo učinkovitost zdravljenja. V magistrski nalogi smo na dveh človeških celičnih linijah raka trebušne slinavke, PANC-1 in MIA PaCa-2, proučevali citotoksično delovanje sotorasiba, kemoterapevtikov in elektrokemoterapije. Namen naloge je bil ugotoviti, ali kombinacija elektrokemoterapije in sotorasiba povzroči večjo citotoksičnost kot sama elektrokemoterapija. Tak učinek smo potrdili pri celični liniji MIA PaCa-2. S Spectorjevo formulo smo izračunali, da gre za aditivni učinek. Celična linija MIA PaCa-2 nosi mutacijo G12C v genu za beljakovino KRAS, zato lahko nanjo deluje KRAS-zaviralec, sotorasib. Določili smo tudi koncentracijo zdravila, pri kateri je uničil 50 % celic (IC50). Na celično linijo PANC-1 sotorasib ni deloval citotoksično, kar pripisujemo odsotnosti omenjene mutacije. Elektrokemoterapijo smo izvajali z uveljavljenima kemoterapevtikoma cisplatinom in bleomicinom. Oba sta citotoksično delovala na obe celični liniji. Na preživetje celic obeh celičnih linij so pomembno vplivali že sami električni pulzi. Za določanje oblik in velikosti celic smo uporabili mikroskopijo in program Fiji, za spremljanje rasti oz. viabilnosti celic pa metabolni test z reagentom PrestoBlue ter merjenje fluorescence. Celice PANC-1 so večje in bolj raznolike od celične linije MIA PaCa-2. Krajši podvojitveni čas in večjo občutljivost je pokazala celična linija MIA PaCa-2.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-17 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181857</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 279361</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 275657219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
