<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoevalvacija kot dejavnik ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Velkavrh,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbančič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kakovost izobraževanja</dc:subject><dc:subject>ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti</dc:subject><dc:subject>izobraževanje starejših odraslih</dc:subject><dc:subject>samoevalvacija</dc:subject><dc:subject>prilagajanje izobraževalnih programov.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava samoevalvacijo kot dejavnik ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju starejših odraslih. V ospredju sta dve vrsti izobraževalnih organizacij: ljudske univerze in univerze za tretje življenjsko obdobje. V teoretičnem delu najprej opredelim koncept ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (UZK), pri čemer se osredotočim na opredelitev kakovosti, slovensko zakonodajo na tem področju ter na evalvacijo in samoevalvacijo kot obliko notranjega zagotavljanja kakovosti v izobraževalnih organizacijah. Poseben poudarek namenim starejšim odraslim v izobraževanju: predstavim opredelitve starosti in starejših odraslih, pomen stereotipov o starejših odraslih ter njihove ključne značilnosti, ki so pomembne pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja. Teoretični del zaključim s poudarkom na ustreznem oblikovanju izobraževalnih programov ter kazalnikih kakovosti na področju izobraževanja odraslih in starejših odraslih. Empirični del predstavlja potek in ugotovitve kvalitativne empirične raziskave, izvedene s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s šestimi strokovnimi delavci, zaposlenimi na področju izobraževanja odraslih, zadolženih za področje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževalnih organizacijah za starejše odrasle. Raziskovala sem, kako zaposleni skrbijo za kakovost izobraževalnih programov za starejše odrasle, kako pri njihovem načrtovanju, izvedbi in samoevalvaciji upoštevajo značilnosti te ciljne skupine ter katere od teh prepoznavajo kot ključne v njihovem izobraževanju. Cilj raziskave je bil osvetliti pomen samoevalvacije za kakovostnejše izobraževanje starejših odraslih. Ugotovila sem, da kakovost izobraževalnih programov za starejše odrasle temelji predvsem na prilagajanju njihovim specifičnim potrebam, pri čemer ima ključno vlogo predavatelj oziroma mentor. Ugotovitve kažejo, da se pristopi k samoevalvaciji med obema vrstama izobraževalnih organizacij za starejše odrasle nekoliko razlikujejo, vendar vsi intervjuvanci samoevalvacijo razumejo kot pomemben dejavnik za nadaljnje izboljševanje kakovosti izobraževalnih programov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-17 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181856</dc:identifier><dc:identifier>ISBN: 275763459</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 615679</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 275763459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
