Primerjava metod vzorčenja zraka pri določanju mikrobne kontaminacije zrakaVončina, Tadeja (Avtor) Matos, Tadeja (Mentor) mikrobiološko vzorčenje zrakaaktivna metodapasivna metodaV magistrski nalogi smo analizirali mikrobiološko kakovost zraka v treh laboratorijih z različnimi stopnjami mikrobiološke kontaminacije zraka: Laboratoriju za diagnostiko glivičnih infekcij (GLI), Laboratoriju za hemokulture in druge nujne mikrobiološke preiskave (HEM) in Laboratoriju za sindromsko diagnostiko in molekularno bakteriologijo (SMB). Uporabili smo dve metodi vzorčenja: pasivno metodo IMA (1 urna izpostavitev plošč), EMA (4 urna izpostavitev plošč) in aktivno metodo z zajemom definiranega volumna zraka. Najvišjo mikrobiološko obremenitev smo izmerili v laboratoriju GLI, najnižjo pa v laboratoriju SMB. Med bakterijami so prevladovali rodovi Staphylococcus in Micrococcus, med glivami pa Aspergillus in Penicillium. Ugotovili smo tudi prisotnost laboratorijske kontaminante Chrysonilia sitophila. Statistična analiza s Spearmanovo korelacijo je pokazala statistično značilno povezavo med vzorčenjem IMA in EMA v laboratorijih GLI in HEM, kar kaže na njuno primerljivost v prostorih z višjo mikrobno obremenitvijo. Aktivna metoda je bila bolj občutljiva le v okolju z nižjo mikrobiološko obremenitvijo – v laboratoriju SMB. Zaključimo lahko, da pasivne metode zadostujejo za osnovno oceno mikrobiološke obremenitve prostora z višjim mikrobnim bremenom. Za natančno kvantifikacijo v bolj čistih okoljih pa je priporočljiva uporaba aktivnega vzorčenja.[T. Vončina]20262026-04-16 07:15:37Magistrsko delo/naloga181812UDK: 614.71:614.21:579.083VisID: 279348COBISS_ID: 275455235sl