Napovedni dejavniki za stopnjo resnosti alergijske reakcije po piku žuželk iz reda kožekrilcevPerčič, Simona (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Košnik, Mitja (Komentor) strup kožekrilcevalergijske reakcijedejavniki tveganjaUvod: Raziskave pikov žuželk iz rodu kožekrilcev (Hymenoptera), zlasti čebel (Apis mellifera), os (Vespula vulgaris) in evropskih sršenov (Vespa crabro), ki živijo v kolonijah, pri splošni odrasli populaciji kažejo prevalenco pikov od 56,6 do 94,5 % na severni polobli, odvisno od podnebja. Preobčutljivi bolniki se na pike žuželk iz rodu kožekrilcev odzovejo z različnimi stopnjami resnosti alergijske reakcije, ki jih merimo po Muellerjevi klasifikaciji: od blage alergijske reakcije do anafilaksije. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za dejavnike, ki napovedujejo stopnjo alergijske reakcije po naslednjih pikih žuželk iz rodu kožekrilcev (ose, čebele in evropskega sršena) pri bolnikih, ki so že imeli alergijsko reakcijo. Metode: V obdobju med oktobrom 2019 in aprilom 2021 smo izvedli retrospektivno kohortno epidemiološko raziskavo. V raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so bili med letoma 1997 in 2015 obravnavani na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik zaradi alergijske reakcije po piku ose, čebele ali evropskega sršena. V prvem krogu smo na naslov stalnega prebivališča poslali pisno anketo. V drugem krogu smo neodzivnikom ponovno poslali pismo z navodili za elektronsko izpolnjevanje ankete. Za pridobitev podatkov o značilnostih bolnika ob prvem piku žuželk iz rodu kožekrilcev smo uporabili bolnišnični informacijski sistem BIRPIS Univerzitetne klinike Golnik. Z uporabo univariatnih in multivariatnih statističnih modelov smo analizirali dejavnike, ki napovedujejo stopnjo alergijske reakcije po naslednjih pikih žuželk iz rodu kožekrilcev pri bolnikih, ki so že imeli alergijsko reakcijo. Rezultati: Pri univariatni analizi povezanosti med stopnjo resnosti alergijske reakcije ob prvem piku in ponovnem piku smo dokazali statistično značilno povezanost, da bodo tisti, ki so prvič reagirali z blažjo reakcijo, tudi po ponovnem piku reagirali z blažjo reakcijo, in sicer tako za oso kot za čebelo in za evropskega sršena. Za oso smo pokazali, da bodo tisti, ki so reagirali z blažjo reakcijo ob prvem piku, v 92 % reagirali z blažjo reakcijo po ponovnem piku in v 7,8 % s težjo reakcijo po ponovnem piku (p < 0,001). Za čebelo smo pokazali, da bodo tisti, ki so reagirali z blažjo reakcijo ob prvem piku, v 94,2 % reagirali z blažjo reakcijo po ponovnem piku in v 5,8 % s težjo reakcijo po ponovnem piku (p < 0,001). Za sršena smo pokazali, da bodo tisti, ki so reagirali z blažjo reakcijo ob prvem piku, v 92,8 % reagirali z blažjo reakcijo po ponovnem piku in v 7,2 % s težjo reakcijo po ponovnem piku (p < 0,001). Bolniki, ki so ob piku evropskega sršena reagirali s težko reakcijo, statistično značilno pogosteje reagirajo s hudo reakcijo po ponovnem piku ose (p = 0,022). Pri univariatni analizi povezanosti med težavnostjo drugega pika in starostjo smo pri osi pokazali, da imajo starejši statistično značilno pogosteje težke reakcije, pri čebeli pa nismo pokazali statistične značilnosti. Pri univariatni analizi povezanosti med težavnostjo ponovnega pika in ravnmi koncentracij specifičnih protiteles IgE v serumu smo pokazali statistično značilno povezanost za oso (p = 0,021), ne pa za čebelo. Pri univariatni analizi povezanosti med težavnostjo ponovnega pika in številom pikov ter časom med prvim in ponovnim pikom nismo pokazali statistične značilnosti niti za oso niti za čebelo. Pri multivariatnih analizah smo za oso ocenili, da ne obstaja povezanost med stopnjo težavnosti alergijske reakcije po ponovnem piku ose in značilnostmi bolnika, za čebelo pa smo pokazali povezanost med stopnjo resnosti alergijske reakcije po ponovnem piku čebele in alergijsko reakcijo za pik čebele v družini (p = 0,003) ter višjo starostjo (p = 0,024). Za zaščitno jemanje zdravil smo z univariatno analizo ocenili, da tisti, ki jih ponovno piči osa, enako pogosto vzamejo zdravila ne glede na težavnost ponovne reakcije, medtem ko tisti, ki jih ponovno piči čebela, bolj pogosto vzamejo zdravila, če je ponovna reakcija huda. Diskusija: Kolikor nam je znano, je to prva razširjena retrospektivna kohortna raziskava o naravnem poteku senzibilizacije in težavnosti reagiranja z alergijsko reakcijo za strup žuželk iz rodu Hymenoptera. V prejšnjih epidemioloških raziskavah so za oceno težavnosti alergijske reakcije po ponovnem piku žuželk iz rodu Hymenoptera uporabili provokacijski test. Protokol raziskave je uvedel več novih pristopov, ki obravnavajo problem identifikacije dejavnikov tveganja, povezanih s težavnostjo sistemskih alergijskih reakcij po pikih žuželk. Na populaciji odzivnikov na vprašalnik smo za slovenski prostor ugotovili, da bo večina tistih, ki so doživeli blago reakcijo po prvem piku žuželk, po ponovnem piku reagirala z blago reakcijo. Še vedno pa bo od 5 do 8 % bolnikov po ponovnem piku reagiralo s težko reakcijo. Še zlasti moramo biti pazljivi pri starejših, tistih, ki imajo visoke ravni sIgE in ki imajo anamnezo alergije za čebelo v družini. Kot zaključek ugotovitev raziskave navajamo, da mora odločitev za imunoterapijo temeljiti na individualni oceni, ki upošteva kombinacijo vseh dejavnikov tveganja za težji potek ponovne alergijske reakcije za pik kožekrilcev. Pri težki reakciji po piku Evropskega sršena je smiselna uvedba imunoterapije s strupom ose.20252026-04-15 15:44:44Doktorsko delo/naloga181769VisID: 39017sl