Zadovoljstvo in blagostanje v urbanem okolju pri različno starih posameznikihUrh, Ana (Avtor) Kobal Grum, Darja (Mentor) urbano okoljezadovoljstvoblagostanjetrajnostni razvojstarostne razlikeZadovoljstvo z urbanim okoljem je pomemben element kakovosti življenja posameznika (Mridha, 2020; Channon, 2023), še posebej zato, ker v urbanem okolju živi vedno več ljudi. Namen raziskave je bil preučiti povezanost demografskih dejavnikov (starost, subjektivna starost in samoocena zdravstvenega stanja) z zadovoljstvom z urbanim okoljem in blagostanjem prebivalcev v urbanem okolju. Podatki, uporabljeni v magistrski nalogi, so bili zbrani v okviru raziskovalnega projekta Vrednotenje trajnostnega razvoja urbanega prostora skozi parametre razvoja socialne infrastrukture in življenjskega zadovoljstva. Udeleženci so izpolnili vprašalnike o zadovoljstvu z bivalnim okoljem (lestvica Zadovoljstvo z bivalno nepremičnino), zadovoljenosti potreb (prirejena lestvica Satisfaction of needs), pripadnosti soseski (BSCI) ter blagostanju (MHC-SF). Za analizo podatkov smo najprej preverili prileganje normalni porazdelitvi, nato smo nadaljevali z opisno statistiko, analizo variance (ANOVA), korelacijsko in multiplo regresijsko analizo. Rezultati so pokazali, da se zadovoljstvo z urbanim okoljem povezuje s starostjo in subjektivno starostjo, blagostanje pa se povezuje s subjektivno starostjo in samooceno zdravja. Zadovoljenost potreb se je pozitivno povezovala z blagostanjem, pri čemer se je povezava med spremenljivkami razlikovala glede na starostne skupine. Povezava je bila z vsako višjo starostno skupino močnejša. Z regresijsko analizo nam ni uspelo pokazati, da starost in subjektivna starost pomembno napovedujeta zadovoljstvo ali blagostanje v urbanem okolju. Izsledki raziskave dopolnjujejo obstoječo literaturo z vključevanjem specifičnega slovenskega kulturnega konteksta. V nalogi poudarjamo pomen oblikovanja urbanih okolij, ki naslavljajo potrebe različnih generacij in prispevajo k trajnostnemu razvoju ter medgeneracijskemu sožitju. Ugotovitve imajo praktičen pomen za urbaniste in načrtovalce nove infrastrukture, saj nakazujejo, da je v načrtovanje mestnih prostorov treba vključevati tako fizične kot psihosocialne dimenzije bivalnega okolja.[A. Urh]20262026-04-10 10:22:55Magistrsko delo/naloga181553UDK: 159.923.3:711.4(043.2)VisID: 615630COBISS_ID: 275075075sl