<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Muzej nenavadnih rastlin : idejna zasnova regeneracije degradiranega območja na Studencih v Mariboru</dc:title><dc:creator>Bernik Ferreira,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>narava</dc:subject><dc:subject>botanični vrtovi</dc:subject><dc:subject>muzeji</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>regeneracija</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>Studenci</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem razumevanje »narave« v zahodni misli v razmerjih med subjektivnim doživljanjem, znanstveno racionalizacijo in ideološko konstrukcijo sveta. V teoretskem delu se osredotočam na procese, v katerih se narava iz svoje »izvorne« oblike preoblikuje v objekt znanstvenega preučevanja, estetske reprezentacije in/ali kapitalistične akumulacije. Posebej me zanimata prostorski tipologiji muzeja in botaničnega vrta, ki kot prostorski manifestaciji razkrivata razpetosti; med racionalnim in domišljijskim, med opazovanjem in posedovanjem živega sveta.

Poleg fascinacije nad omenjenima tipologijama se je raziskovalni interes izoblikoval ob obisku lokacije, zaznamovane s prepletom zgodovinskih plasti in spontanih ekoloških procesov. Studenško predmestje je bilo nekoč eno ključnih industrijskih območij Maribora, v okviru katerega Železničarska kolonija skupaj s kompleksom delavnic Južne železnice (1863) ter ostalimi proizvodnimi obrati danes predstavlja izjemen spomenik bivanju in delu v zgodnjih fazah industrializacije mesta.

Analitični del naloge temelji na terenskih ogledih, pregledu arhivskih virov ter pogovorih s strokovnjaki in lokalno skupnostjo.

V projektnem delu razvijam novo muzejsko tipologijo, ki skuša preseči tradicionalno dihotomijo »naravne« in »kulturne« dediščine ter ju razume kot zgodovinsko in fizično neločljivo prepleteni entiteti. V kontekstu postindustrijske regeneracije Studencev se objekt vzpostavlja kot živi organizem – povezovalna infrastruktura območja, ki spodbuja dialog, raziskovanje in fleksibilno rabo prostora.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-10 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181539</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 127875</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 274669571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
