Trajnostno konserviranje-restavriranje umetninŠeme, Blaž (Avtor) konserviranje-restavriranje umetninekonomska trajnostokoljska trajnostdružbeno-kulturna trajnostocena trajnosti življenjskega kroga (LCSA)Konservatorstvo-restavratorstvo je z ohranjanjem kulturne dediščine za prihodnje generacije kot temeljnim ciljem svojega delovanja že v samem jedru trajnostno naravnano. Na tej kulturno trajnostni usmeritvi temelji konservatorsko-restavratorska teorija. Vendar k trajnostni usmerjenosti poleg ohranjanja kulturnega kapitala prispeva tudi ekonomsko, družbeno in okoljsko odgovorno ohranjanje kulturne dediščine, najsi bo to pri delu v ateljeju ali na terenu. Ob konserviranju-restavriranju likovnih umetnin v javnem prostoru in na arhitekturni dediščini, torej ob terenskem monitoringu in posegih na likovnih umetninah, na zbirki umetnin nekega območja (arheološki parki, forme vive …) kot tudi na korpusu sorodnih umetniških del na določenem geografsko širšem področju (sakralni spomeniki, spomeniki NOB …), se strokovnjaki soočajo s še dodatnimi trajnostnimi izzivi, saj je obravnava teh umetniških del navadno neločljivo povezana z določenim prostorom, arhitekturo in njenimi posebnostmi, bolj spremenljivimi okoljskimi pogoji, prevozi na daljše razdalje, večjo družbeno vključenostjo in večjimi finančnimi vložki. Pri tem je preventivno redno spremljanje stanja in tekoče vzdrževanje z več vidikov bolj trajnostno od interventnih konservatorsko-restavratorskih posegov zaradi zanemarjanja in propadanja teh umetnin. Toda tudi v primeru kurativnih konservatorsko restavratorskih posegov je mogoče zmanjšati porabo energije in materialov, uporabiti okoljsko sprejemljivejše materiale ter izboljšati dejavnosti in postopke, da so okoljsko, ekonomsko in družbeno-kulturno prijaznejši.20262026-04-08 16:06:43Drugo181477UDK: 7.01DOI: 10.51938/9789612977665COBISS_ID: 272804867OceCobissID: 265580547sl