Pojavljanje pojma skrbi v sodobni umetnostiKraner, Kaja (Avtor) skrbsodobna umetnostkuriranjeekologijaasemblažV umetnostnem diskurzu je v zadnjem dobrem desetletju mogoče beležiti poudarek na pojmu skrbi v teoretskih analizah umetniških praks, v samih umetniških praksah, mestoma pa tudi v opredelitvah in pozivih po drugačnih pristopih h kuriranju, ki se pogosto opirajo na etimologijo latinskega izraza curare. Kot bom pokazala, se pojem skrbi v umetnostnem in kuratorskem diskurzu v zadnjem dobrem desetletju praviloma pojavlja predvsem na tri deloma specifične načine, pri čemer je ena od ponavljajočih se skupnih potez, da različne teoretske opredelitve sledijo izhodišču, da je umetniško prakso, umetniško delo ali razstavo kot medij treba razumeti kot asemblaž, tj. kot rezultat srečanja mreže soodvisnih diskurzivnih, materialnih, človeških in nečloveških akterjev. Ker in ko je umetniška praksa, umetniško delo ali razstava opredeljena oz. načrtno materializirana kot asemblaž, skrb ne nastopa le kot tema, ki naj bi jo nagovarjali ali vizualno reprezentirali, ampak je v večji meri artikulirana kot zaveza k vzdrževanju mrežne soodvisnosti oz. produkcija vidnosti, zaznavnosti.20262026-04-08 15:29:01Drugo181473UDK: 7.01DOI: 10.51938/9789612977665COBISS_ID: 272783619OceCobissID: 265580547sl