Ekološko sublimnoBerlot Pompe, Uršula (Avtor) sublimnoumetnosthiperobjektnaravaekologijaPodnebne krize in sistematično uničevanje naravnih ekosistemov v dobi antropocena nas v postindustrijskem kontekstu usmerjajo k ponovnemu premisleku pojma narave ter razmerij med naravnim in kulturnim, organskim in tehnološkim. Kapitalocen se kaže kot obdobje, v katerem se soočamo z grožnjo planetarnega zloma in strahom pred nevidnimi, a vseprisotnimi oblikami radiacije, ki v skrajni konsekvenci implicirajo možnost izumrtja človeka in drugih živih bitij. Takšno soočenje z eksistenčno nestabilnostjo in hipotetično realnostjo izginotja sproža občutke groze in nemoči ob neobvladljivem toku naravnih sil, kar je v estetskem okviru mogoče misliti skozi pojem sublimnega. Vendar sodobno sublimno presega romantično koncepcijo stapljanja z naravo, refleksije o neskončnosti duha ali intimno izkušnjo lastne nepomembnosti ob soočenju z močjo narave in kozmičnih sil. Aktualna ekološka razmerja usmerjajo razpravo k pojmu ekološkega sublimnega, ki terja premik tako v razumevanju narave in njene objektnosti kot tudi v širšem pojmovanju same objektnosti – denimo v perspektivi »hiperobjekta«, kot ga opredeljuje Timothy Morton. Segment okoljske filozofije se sooča z vprašanjem, kako misliti naravo onkraj hierarhične binarne opozicije med subjektom in objektom.20262026-04-08 14:52:58Drugo181472UDK: 7.01DOI: 10.51938/9789612977665COBISS_ID: 272761091OceCobissID: 265580547sl