Odziv Sveta Evrope in Evropske unije na situacijo v Ukrajini s poudarkom na zagotovitvi reparacij za nastalo škodo, povzročeno z agresijoTekavčič Veber, Maruša (Avtor) reparacijezaseg premoženjaUkrajinaSvet EvropeEvropska unijaVeč kot tri leta po začetku ruske agresije v Ukrajini sta vse bolj v ospredju vprašanji odgovornosti ter plačila reparacij za škodo in obnovo Ukrajine, pri čemer imata pomembno vlogo zlasti dve regionalni mednarodni organizaciji: Svet Evrope in Evropska unija (EU). Svet Evrope vodi prizadevanja za vzpostavitev različnih mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti Rusije in plačila reparacij. Vzpostavljen je bil Register škode, ki jo je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, v nastajanju pa je tudi Komisija za odškodnine. Vendar pa ključno vprašanje še vedno ni bilo obravnavano. Ni namreč jasno, kdo bo zagotovil sredstva za plačilo odškodnin, ki bi lahko bile dodeljene posameznikom v okviru teh postopkov. EU se je na situacijo v Ukrajini odzvala s sprejemom obsežnih omejevalnih ukrepov, pri čemer bi pomembno vlogo pri plačilu reparacij lahko imelo premoženje Centralne banke Rusije, ki je trenutno zamrznjeno v evropskem prostoru. EU namreč preučuje možnost zasega in prenosa premoženja Ukrajini z namenom zagotovitve reparacij za škodo, nastalo z agresijo. Poleg tega je bila na ravni EU sprejeta nova zakonodaja, ki kršitev omejevalnih ukrepov EU opredeljuje kot kaznivo dejanje in med drugim v okviru kazenskih postopkov omogoča zaseg zasebnega premoženja in prenos tako zaseženega premoženja Ukrajini. Obveznost Rusije zagotoviti reparacije za škodo, ki jo s svojimi protipravnimi ravnanji povzroča Ukrajini, mednarodnopravno ni sporna, vendar pa sproža zaseg tako zasebnega kot tudi državnega premoženja z namenom plačila reparacij številne pravne dileme, ki so predstavljene v prispevku. 20252026-04-08 10:13:22Članek v reviji181451UDK: 341.384(477)ISSN pri članku: 1318-2277COBISS_ID: 241053699sl