<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gorsko reševanje skozi perspektivno socialnega dela: izzivi in priložnosti</dc:title><dc:creator>Poklukar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gorska reševalna služba</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>prostovoljstvo</dc:subject><dc:subject>psihosocialna pomoč in podpora</dc:subject><dc:subject>krizne razmere</dc:subject><dc:description>Gorski reševalci v Sloveniji delujejo na prostovoljni osnovi in so med intervencijami ter pripravami nanje izpostavljeni velikim psihičnim in fizičnim naporom. Njihovo delo je zahtevno in hkrati neplačano. V magistrski nalogi sem želela pridobiti poglobljen vpogled v življenje gorskih reševalcev ter raziskati možnosti vključevanja socialnega dela v organizacijo gorske reševalne službe. V teoretičnem delu najprej predstavim Gorsko reševalno zvezo Slovenije, nato se osredotočim na prostovoljstvo in socialno delo v kriznih razmerah, v zadnjem poglavju pa obravnavam še področje psihosocialne pomoči in podpore. V raziskovalnem delu magistrske naloge sem s pomočjo individualno opravljenih intervjujev pridobila vpogled v motivatorje, ki posameznike spodbujajo k opravljanju prostovoljnega dela v gorski reševalni službi. Sogovorniki so poročali tudi o ovirah, s katerimi se srečujejo pri opravljanju tega zahtevnega dela ter o oblikah psihosocialne pomoči in podpore, ki jih že uporabljajo oziroma bi jih po potrebi uporabili. Raziskala sem tudi področja, na katerih sogovorniki prepoznavajo potencialne priložnosti za vključitev socialnega dela. Rezultati kažejo, da so ključni motivatorji članov gorske reševalne službe predvsem notranji, kot so želja po pomoči drugim, osebne vrednote, interes za gorništvo, občutek kompetentnosti in močne socialne vezi, medtem ko imajo zunanji motivatorji manjši pomen. Ugotovitve nadalje kažejo, da se prostovoljci soočajo s številnimi izzivi na mikro, mezo in makro ravni delovanja Gorske reševalne zveze Slovenije. Reševalci izkazujejo visoko stopnjo osebne odpornosti in zavedanja o pomembnosti vključevanja vsebin psihološke pomoči in podpore v redna izobraževanja. Vloga socialnega dela se kaže predvsem kot podporna in povezovalna, saj bi lahko prispevala k ozaveščanju o zdravi komunikaciji, h krepitvi kakovostne čustvene podpore ter k zagovorništvu, zlasti na področju pravic humanitarnih delavcev. Takšen pristop je skladen s sodobnimi smernicami kriznega socialnega dela, ki poudarjajo pomen medsebojnega sodelovanja ter krepitev odpornosti posameznikov in skupnosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Poklukar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-07 08:19:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181414</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 36:614.88</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56210</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281273091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
