<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena izbranih gibalnih sposobnosti otrok z Downovim sindromom, starih od sedem do 16 let</dc:title><dc:creator>Mukenauer,	Saloma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>Downov sindrom</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>ABC gibanja 2</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Downov sindrom je najpogostejša kromosomska motnja, ki jo povzroča prisotnost dodatnega kromosoma 21. Otroci z Downovim sindromom izkazujejo veliko medosebno variabilnost v gibalnih sposobnostih in se pogosto soočajo z motnjami v gibalnem razvoju, ki se kažejo v slabšem ravnotežju, zmanjšani koordinaciji, omejeni spretnosti rok in težavah pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Dejavniki, kot so hipotonija, zmanjšana mišična zmogljivost in ohlapnost vezi, dodatno pogojujejo gibalni razvoj. Prav zato je sistematično spremljanje gibalnega razvoja nujno potrebno za načrtovanje fizioterapevtskih intervencij. Namen: V diplomskem delu smo želeli oceniti gibalne sposobnosti otrok z DS s pomočjo Baterije za oceno otrokovega gibanja 2, krajše ABC gibanja 2. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 13 otrok z DS, starih med 7 in 16 let. Gibalne sposobnosti smo ocenili s standardiziranim testom ABC gibanja 2, ki obsega področja spretnosti rok, ciljanja in lovljenja ter ravnotežja. Podatke o telesni dejavnosti smo pridobili s pomočjo vprašalnika za starše. Statistična analiza je bila izvedena s programom SPSS. Uporabili smo neparametrične statistične teste, in sicer Friedmanov test, Wilcoxonov test ter Mann-Whitneyjev test. Meja statistične značilnosti je bila določena pri p &lt; 0,05. Rezultati: Otroci z Downovim sindromom so na testu ABC gibanja 2 dosegli najnižje rezultate pri spretnosti rok in najvišje pri ciljanju ter lovljenju. V primerjavi z normativnimi vrednostmi so otroci z DS dosegli statistično značilno nižje rezultate na vseh področjih testa in pri skupnem dosežku. Razlike glede na spol, stopnjo motnje v duševnem razvoju, telesno dejavnost in vključenost v fizioterapijo niso bile statistično značilne. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo prisotnost izrazitejših gibalnih primanjkljajev pri otrocih z DS v primerjavi z normativno populacijo, zlasti na področju spretnosti rok. Nadaljnje raziskave z večjim vzorcem so potrebne za poglobljeno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na gibalni razvoj otrok z DS.</dc:description><dc:publisher>[S. Mukenauer]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-03 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181366</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159387</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 274105859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
