Razvoj biorelevatnih metod in vitro za napovedovanje obnašanja bazične učinkovine v kombinaciji z bazičnim pH-modifikatorjem in vivoAhlin, Taja (Avtor) Janković, Biljana (Mentor) Berginc, Katja (Komentor) umetni želodčni simulatorbazična zdravilna učinkovinapH modifikatorbiorelevantne metodeTestiranje sproščanja zdravilne učinkovine iz farmacevtske oblike je metoda s pomočjo katere pri razvoju novih formulacij ocenimo stabilnost formulacije ter napovemo razpoložljivost zdravilne učinkovine in vivo, v redni proizvodnji pa se uporablja za testiranje kakovosti končnega farmacevtskega izdelka. Ker pa imamo na trgu vedno več farmacevtskih oblik s slabo topnimi zdravilnimi učinkovinami, te za testiranje raztapljanja zahtevajo bolj zahtevne medije ali naprave za raztapljanje. Mehanski stres in fiziološki pogoji v želodcu ter črevesju močno vplivajo na raztapljanje zdravilne učinkovine iz farmacevtske oblike. Klasični in vitro testi težko oponašajo variabilno gibljivost prebavnega trakta, zato v ta namen uporabljamo biorelevatne naprave za testiranje sproščanja, kot je umetni želodčni simulator. Namen magistrske naloge je bil razvoj biorelevantne metode za sproščanje bazične učinkovine z bazičnim pH modifikatorjem, ki bi odražala in vivo rezultate. Pri tem smo test izvedli na umetnem želodčnem simulatorju z različnimi simulacijami ter mediji raztapljanja: - Test v umetnem želodčnem simulatorju pri odprtem načinu, brez nadomeščanja medija, medij: 0,1M HCl z NaCl - Test v umetnem želodčnem simulatorju pri odprtem načinu, z nadomeščanjem medija, medij: 0,1M HCl z NaCl - Test v umetnem želodčnem simulatorju pri odprtem načinu, z nadomeščanjem medija, medij: acetatni pufer pH= 4,5 Rezultate smo nato primerjali z in vivo podatki in že izvedenimi testi na napravi z vesli (USP 2) z dvema različnima metodama: - Metoda 1: SGF pH= 1,6 + FaSSIF pH= 6,5 (75 in 100 rpm) - Metoda 2: acetatni pufer pH= 4,5 (100 rpm) Od tega sta se kot ustrezni za razvoj produkta izkazali 2 metodi. Metoda z aparaturo z vesli (USP2), medij: acetatni pufer pH= 4,5 je ustrezna, saj smo s to metodo dobili najprimerljivejše rezultate glede na in vivo odziv. Pri tej metodi se je sprostilo največ zdravilne učinkovine, dobili pa smo tudi najboljšo ločbo med testom in referenčnim produktom s sprejemljivim sipanjem rezultatov. Ta metoda kaže majhne razlike med vzorci in je boljša s stališča robustnosti. Kot ustrezna se je izkazala tudi metoda v umetnem želodčnem simulatorju pri odprtem načinu z nadomeščanjem medija, medij: 0,1M HCl z NaCl, kjer smo dobili rezultate skladne z in vivo rezultati. Je pa ta metoda z vidika variabilnosti slabša, zato bi bilo potrebno metodo optimizirati in izvesti več ponovitev testa.20262026-04-02 08:45:06Magistrsko delo/naloga181345VisID: 124937sl