Pogostost uporabe različnih postopkov hipoksične stimulacije pri slovenskih športnikih: analiza samodeklariranih podatkov iz dopinških obrazcev biološkega potnega lista v obdobju od 2017 do 2024Čop, Jaka (Avtor) Žiberna, Lovro (Mentor) Debevec, Tadej (Komentor) biološki potni listhipoksična stimulacijavišinska vadbaanti-dopingV zadnjih letih se je uporaba postopkov hipoksične stimulacije med vrhunskimi športniki razširila kot del priprav na tekmovanja. Izpostavljenost realni ali simulirani višini povzroča številne fiziološke prilagoditve, ki lahko vplivajo na zmogljivost in hematološke kazalce, zato ima ključno vlogo pri interpretaciji hematološkega modula biološkega potnega lista (ang. ABP - Athlete Biological Passport). Namen magistrskega dela je bil analizirati samodeklarirane podatke slovenskih vrhunskih športnikov o uporabi hipoksične stimulacije, ki so bili zbrani na obrazcih ABP, ter ugotoviti pogostost, vrste in protokole uporabe hipoksične stimulacije glede na spol, starost in športno disciplino. Metode: V retrospektivno analizo je bilo vključenih 66 slovenskih športnikov (213 moških in 179 ženskih vzorcev), vključenih v nacionalni program ABP pod okriljem Slovenske antidopinške organizacije (SLOADO). Analiza je zajela 392 obrazcev ABP pridobljenih na dopinških testiranjih med letoma 2017 in 2024. Podatki so bili pridobljeni iz protidopinškega administrativnega sistema upravljanja (ang. ADAMS - Anti-Doping Administration and Management System) in analizirani z opisno statistiko v programih Microsoft Excel in IBM SPSS Statistics 29. Rezultati: Uporabo postopkov hipoksične stimulacije v zadnjih dveh tednih pred testiranjem je samodeklariralo 16,3 % športnikov, pri čemer je prevladovalo bivanje na višini (43 primerov), sledila sta hipoksični šotor (14 primerov) in višinska soba (6 primerov). Največ primerov uporabe je bilo v vzdržljivostnih disciplinah, zlasti v cestnem kolesarstvu, biatlonu, smučarskem teku in atletiki na dolge proge. Rezultati so potrdili hipotezi, da slovenski športniki uporabljajo postopke hipoksične stimulacije ter da je ta pogostejša v vzdržljivostnih športih, pri čemer je prevladovala uporaba naravne (hipobarične) hipoksije. Zaključek: Raziskava je prva v Sloveniji, ki temelji na dejanskih podatkih iz protidopinških obrazcev ABP in predstavlja pomemben prispevek k razumevanju uporabe različnih postopkov hipoksične stimulacije v nacionalnem programu ABP. Rezultati poudarjajo pomen natančnega samodeklariranja podatkov za pravilno interpretacijo hematološkega modula biološkega potnega lista in za učinkovitejše načrtovanje ciljnih testiranj v okviru protidopinškega nadzora.20262026-04-01 07:15:20Magistrsko delo/naloga181315VisID: 64608COBISS_ID: 275387395sl