<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vsebnosti oleuropeina, hidroksitirozola in tirozola v izdelkih iz listov oljke (Olea europaea) na slovenskem trgu</dc:title><dc:creator>Ivanuša,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar Glavač,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Schoss,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Olea europaea L.</dc:subject><dc:subject>oleuropein</dc:subject><dc:subject>hidroksitirosol</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>vodna ultrazvočna
ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>kakovost izdelkov</dc:subject><dc:description>Listi oljke (Olea europaea L.) so pomemben vir bioaktivnih fenolnih spojin, med katerimi izstopajo oleuropein, hidroksitirozol in tirozol. Zaradi njihovega antioksidativnega delovanja narašča zanimanje za uporabo listov v prehranskih dopolnilih. Na slovenskem trgu je opazna velika raznolikost teh izdelkov glede na obliko (čaji, kapsule, tekoči pripravki) in vsebnost ključnih spojin, kar odpira vprašanja o njihovi dejanski kakovosti in skladnosti z deklaracijami.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vsebnost izbranih fenolov v komercialnih izdelkih, in v listih oljke slovenskega porekla. Preučevali smo liste treh sort oljk ('Buga', 'Pendolino', 'Istrska belica'), vpliv časa nabiranja (jesen, pomlad) in načina pridobivanja listov (sveži, postani listi) na vsebnost izbranih analitov. V ta namen smo razvili in validirali metodo HPLC za kvantifikacijo oleuropeina, hidroksitirozola in tirozola.
Pri optimizaciji ekstrakcije smo preučevali vpliv topila (voda, etanol), čas ekstrakcije in velikosti delcev mletih listov na izplen fenolov. Vsi preiskovani parametri so imeli pomemben vpliv. Pri enostopenjskih postopkih smo najvišje vsebnosti oleuropeina (1,38 %) dosegli pri enourni ultrazvočni ekstrakciji listov oljke z velikostjo delcev &lt; 1000 µm, ki je bila tudi najbolj ponovljiva. V vzorcih listov slovenskega izvora so na vsebnost fenolnih spojin pomembno vplivali sorta, letni čas in stanje rastlinskega materiala. Najvišje vsebnosti oleuropeina smo izmerili pri 'Istrski belici' (1,170 %) in pomladanskih svežih listih iz Oljarne Lisjak (2,387 %).
Analize komercialnih izdelkov s slovenskega trga so pokazale velike razlike v kakovosti. Pri primerjavi s farmakopejskimi standardi vsebnosti oleuropeina (5,0 % za drogo in 16,0 % za suhe izvlečke) je le približno polovica vzorcev je ustrezala osnovnemu kriteriju kakovosti. Pri 7 od 9 deklariranih izdelkih pa so bile izmerjene vrednosti bistveno nižje od deklariranih. Priporočeni dnevni odmerki oleuropeina so se močno razlikovali, saj so deklarirane vsebnosti variirale od 18 do 150 mg na dan, razpon izmerjenih vsebnosti oleuropeina v priporočenem dnevnem odmerku je bil izjemno širok, in sicer od 0,31 do 530,74 mg na dan, kar potrjuje nezanesljivost nekaterih pripravkov.
Na podlagi analize zaključujemo, da so prehranska dopolnila z listi oljke na slovenskem trgu zelo različne kakovosti in pogosto pomanjkljivo standardizirana glede na vsebnost ključnih bioaktivnih spojin. Razvita metoda HPLC in optimiziran postopek vodne ekstrakcije predstavljata uporabno orodje za nadaljnje raziskave in zagotavljanje večje varnosti potrošnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-31 08:45:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181289</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 124931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
