<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>3D tiskane taktilne reprodukcije kiparskih del</dc:title><dc:creator>Jerala,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muck,	Deja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>taktilne reprodukcije</dc:subject><dc:subject>3D tisk</dc:subject><dc:subject>dostopnost kulture</dc:subject><dc:subject>slepi in slabovidni</dc:subject><dc:subject>kiparska dela</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava dostopnost kiparskih del za slepe in slabovidne, ki so v muzejih in galerijah pogosto izključeni iz neposrednega tipnega doživljanja umetniških del. Namen raziskave je bil povečati dostopnost s pripravo kakovostnih taktilnih modelov, ki s pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij slepim in slabovidnim omogočajo zaznavanje, razumevanje in spoznavanje kiparskih del. Osrednji cilj dela je bil vzpostaviti in preveriti optimiziran delovni proces izdelave taktilnih reprodukcij, kar vključuje tridimenzionalni zajem kiparskega dela, pripravo digitalnega modela, tridimenzionalni tisk, naknadno obdelavo tiskanega objekta ter vrednotenje končnih izdelkov s strani ciljne populacije.
Raziskava je temeljila na kombinaciji teoretičnega pregleda in eksperimentalnega dela. V eksperimentalnem delu je bil izveden 3D zajem izbranega kiparskega dela Portret deklice kiparja Ivana Zajca iz zbirke Narodne galerije v Ljubljani, sledila je priprava digitalnega modela ter izdelava fizičnih reprodukcij z različnimi tehnologijami tridimenzionalnega tiska in materiali. Izdelane so bile polimerne reprodukcije, s tehnologijo nanašanja staljenega materiala, stereolitografski odtis ter mavčna replika, izdelana z uporabo elastičnega kalupa. Kalup je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je sestavljen iz umetnih plastičnih mas in drugi del, »kapa«, je sestavljen iz mavca. Izvedeni so bili različni postopki naknadne obdelave, kot so brušenje, kitanje in nanos površinskih premazov, z namenom izboljšanja taktilne berljivosti. Končni izdelki so bili testirani s slepimi in slabovidnimi osebami v okviru strukturirane ankete in praktičnega testiranja.
Rezultati so pokazali, da kakovost taktilnih reprodukcij ni odvisna od posameznega postopka, temveč od celotnega delokroga. Najbolj realistično in prepričljivo taktilno izkušnjo je nudila mavčna replika, medtem ko je ustrezno obdelan polimerni model predstavljal učinkovito in racionalno alternativo mavčnemu izdelku. Raziskava je potrdila postavljene hipoteze ter pokazala, da sodobne digitalne tehnologije pomembno prispevajo k večji dostopnosti kiparske kulturne dediščine za slepe in slabovidne.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-27 09:00:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181216</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 113493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
