Fenotipsko presejanje in vrednotenje protibakterijske aktivnosti knjižnice spojin Univerze v Ljubljani Fakultete za farmacijoKerčmar, Nik (Avtor) Hrast Rambaher, Martina (Mentor) Golob, Majda (Komentor) protibakterijske učinkovinefenotipsko presejanjeEscherichia coliStaphylococcus aureusminimalna inhibitorna koncentracijaBakterije so enocelični prokariontski mikroorganizmi brez jedra, ki se hitro razmnožujejo, imajo veliko genetsko prilagodljivost, sposobnost tvorbe biofilmov ter preživetje v najrazličnejših okoljih, kar jim omogoča hitro evolucijo in razvoj odpornosti. Zaradi razlik v celični zgradbi med bakterijami in evkariontskimi celicami sesalcev, predvsem prisotnosti celične stene, drugačne sestave ribosomov ter odsotnosti jedra, lahko protibakterijske učinkovine selektivno učinkujejo na bakterijske strukture ali procese, ne da bi bistveno škodovali gostiteljevim celicam. Protibakterijske učinkovine so temelj sodobne medicine, vendar je njihova učinkovitost zaradi hitrega razvoja bakterijske odpornosti vse bolj ogrožena. Med najbolj težavne predstavnike odpornih bakterij uvrščamo tudi gramnegativno bakterijo vrste Escherichia coli, ki je pogosto odporna proti β-laktamskim antibiotikom in fluorokinolonom, ter grampozitivno bakterijo vrste Staphylococcus aureus, vključno s proti meticilinu odpornimi sevi (MRSA), ki predstavljajo velik izziv tako v bolnišničnem kot tudi v domačem okolju. Iz opisanih razlogov je razvoj novih protibakterijskih učinkovin ključnega pomena, pri čemer je eden od pristopov fenotipsko sejanje knjižnic spojin, kar je bila tudi izbrana metoda v tem magistrskem delu. V okviru magistrske naloge smo fenotipsko presejali 1363 spojin, ki so del knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, in jim ovrednotili protibakterijsko delovanje proti bakteriji vrste S. aureus ter trem različnim sevom bakterije E. coli. Od 247 spojin, ki so pokazale zaviranje rasti vsaj ene izmed testiranih bakterij, smo izbrali 49 najbolj potencialnih spojin in jim določili še minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK). Tem spojinam smo, na podlagi njihove strukture in dobljenih rezultatov protibakterijskega testiranja, poskusili ovrednotiti tudi njihov potencial za nadaljnji razvoj učinkovine. Od najbolj potencialnih testiranih spojin je bilo 31 takšnih, pri katerih je bil protibakterijski učinek že znan, saj gre za različno modificirane derivate β-laktamov. Tem spojinam smo dodatno določili še MIK za bakterije vrste Pseudomonas aeruginosa, Klebsiella pneumoniae in Acinetobacter baumannii. Med preostalimi testiranimi spojinami se je kot najbolj obetavna izkazala spojina GDV-30, ki je učinkovito zavirala rast tako vseh treh testiranih sevov E. coli kot tudi bakterije vrste S. aureus. Primerjava strukturnih značilnosti spojin propargilamonov nakazuje, da imajo najverjetneje skupen mehanizem delovanja.20262026-03-26 08:45:15Magistrsko delo/naloga181147VisID: 124909sl