<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava med oksidativnim stresom in aktivnostjo idiopatskega nefrotskega sindroma z minimalnimi spremembami pri otrocih</dc:title><dc:creator>Bohinc,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kopač,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>idiopatski nefrotski sindrom</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>oksidanti</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>indeks oksidativnega stresa</dc:subject><dc:description>Oksidativni stres (OS) predstavlja neravnovesje med nastajanjem reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo organizma. Ta ima pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju številnih bolezni. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja vlogi OS pri idiopatskem nefrotskem sindromu (INS), saj njegova patogeneza še ni povsem jasna.
V tej magistrski nalogi je bil namen ovrednotiti raven OS na populaciji otrok z INS, v različnih fazah bolezni. V ta namen so bile iz vzorcev plazme teh otrok izmerjene vrednosti oksidantov (dROM test) in antioksidantov (PAT test), na podlagi katerih je bil izračunan indeks oksidativnega stresa (OSI), ki predstavlja razmerje med oksidanti in antioksidanti. Meritve so bile opravljene ob pojavu bolezni ali relapsu, ob doseženi remisiji ter v obdobju stabilne remisije, po zaključenem imunosupresivnem zdravljenju s kortikosteroidi.
Rezultati so pokazali, da se ravni OS med posameznimi fazami bolezni razlikujejo, in sicer ob pojavu bolezni ali relapsu smo zaznali višje vrednosti oksidantov z omejeno antioksidativno kapaciteto, medtem ko se je v obdobju remisije raven oksidantov znižala, antioksidativna kapaciteta pa postopno izboljšala. Najvišje vrednosti antioksidativne kapacitete smo zaznali v obdobju stabilne remisije, vendar v večini primerov ob še vedno prisotnem povišanju ravni oksidantov, kar nakazuje na prisotnost latentnega OS tudi pri odsotnosti značilne klinične slike.
Naše ugotovitve potrjujejo, da je OS pomemben spremljevalec INS pri otrocih in da se njegova intenzivnost spreminja glede na aktivnost te bolezni. Spremljanje ravni oksidantov in antioksidantov bi v nadaljnje lahko predstavljalo koristno dopolnilo k standardni klinični obravnavi bolnikov z INS, tako za oceno aktivnosti bolezni, kot tudi za spremljanje učinkovitosti zdravljenja ter zgodnjo prepoznavo relapsov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-26 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181146</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 124908</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
