<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zmogljivost zgornjih udov dodiplomskih študentk fizioterapije prvega in tretjega letnika</dc:title><dc:creator>Jezeršek,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>mišično-skeletne težave</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>test enoročnega suvanja žoge iz sedečega položaja</dc:subject><dc:subject>test stabilnosti zgornjega uda v zaprti kinetični verigi</dc:subject><dc:subject>prilagojen test sklec z dotikom dlani</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri študentih fizioterapije je v zadnjih letih prišlo do zmanjšane pogostosti izvajanja telesne dejavnost in zmanjšanja mišične zmogljivosti zgornjega uda. Študentje poročajo o mišično-skeletnih težavah, od tega 45 % v predelu vratu in zgornjega uda. Redna telesna dejavnost in ohranjanje mišične mase zmanjšata tveganje za razvoj mišično-skeletnih težav. Z ocenjevanjem zmogljivosti zgornjega uda lahko ugotovimo zmanjšano mišično zmogljivost in ob ustreznem ukrepanju zmanjšamo tveganje za razvoj mišično-skeletnih težav zgornjega uda med študijem. Namen: Namen magistrskega dela je bil oceniti in primerjati zmogljivost zgornjih udov, pojavnost mišično-skeletnih težav, stopnjo telesne dejavnosti in opravljanje študentskega dela pri dodiplomskih študentkah fizioterapije prvega ter tretjega letnika. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 31 študentk prvega in 27 študentk tretjega letnika dodiplomskega študija fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V oktobru in novembru 2025 smo pridobili podatke o antropometričnih lastnostih, pojavnosti mišično-skeletnih težav, pogostosti izvajanje telesne dejavnosti in študentskega dela v fizioterapiji. Zmogljivost zgornjega uda smo testirali s testom enoročnega suvanja žoge iz sedečega položaja, prilagojenim testom sklec z dotikom dlani in testom stabilnosti zgornjega uda v zaprti kinetični verigi. Razlike med študentkami prvega in tretjega letnika smo statistično ovrednotili s Studentovim testom t za neodvisna vzorca ali Wilcoxonovim testom za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Študentke tretjega letnika so opravile statistično značilno več ur študentskega dela v fizioterapiji in izvedle v povprečju 2,8 ponovitev več pri testu stabilnosti zgornjega uda v zaprti kinetični verigi (p &lt; 0,05) kot študentke prvega letnika. O mišično-skeletnih težavah v vratu je poročalo 43,1 % in v ramenih 39,6 % vseh študentk. 81,1 % študentk je bilo zadostno telesno dejavnih in le 45,2 % študentk prvega letnika ter 55,6 % študentk tretjega letnika je v zadostni meri izvajalo vadbo za krepitev večjih mišičnih skupin. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se nakazuje boljša zmogljivost zgornjega uda pri študentkah tretjega letnika. Spodbudno je, da se večina študentk zadostno ukvarja s telesno dejavnostjo. Nadaljnje raziskave naj vključijo študente iz različnih fakultet in uporabijo longitudinalni pristop, s čimer bi lahko zanesljivo govorili o vplivu študija fizioterapije na telesno pripravljenost, zmogljivost zgornjih udov in pojavnost mišično-skeletnih težav pri študentih fizioterapije.</dc:description><dc:publisher>[P. Jezeršek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-26 07:46:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181136</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159325</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273090051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
