<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga medicinskih sester pri družinski terapiji oseb, odvisnih od alkohola: izzivi in priložnosti</dc:title><dc:creator>Tom,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sorko,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>družinska terapija</dc:subject><dc:subject>alkoholizem</dc:subject><dc:subject>terapevtski pristop</dc:subject><dc:subject>zdravstvena oskrba</dc:subject><dc:description>Uvod: V diplomski nalogi smo se osredotočili na vlogo medicinske sestre pri obravnavi družin, v katerih se pojavlja odvisnost od alkohola, ter na izzive in priložnosti, ki jih takšno terapevtsko okolje prinaša. Alkoholizem je kronična bolezen, ki pomembno vpliva na posameznika in tudi na njegovo družino ter širše socialno okolje. Zaradi tega je pri obravnavi odvisnosti pomemben celostni pristop, ki vključuje tudi podporo in sodelovanje družinskih članov. V diplomskem delu bomo raziskali te izzive in priložnosti ter osvetlili, kako lahko medicinske sestre še izboljšajo svojo vlogo v tem specifičnem terapevtskem okolju. Namen: Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, saj sodelujejo pri prepoznavanju potreb po pomoči, nudijo podporo družinam, izvajajo zdravstveno vzgojo in sodelujejo v procesu družinske terapije. Pri svojem delu se pogosto srečujejo z različnimi izzivi, kot so odpor do zdravljenja, čustvene stiske družinskih članov in kompleksna dinamika odnosov v družini. Metode dela: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je uporabljen narativni pregled domače in tuje literature, empirični del pa temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo anketnega vprašalnika. Rezultati: V raziskavi so v večini sodelovale ženske (92 %), največ njih v starostni skupini 31–40 let, večinoma z visokošolsko izobrazbo. Čeprav večina anketiranih nima izkušenj z zdravljenjem alkoholizma in družinsko terapijo, rezultati kažejo, da prepoznajo pomembno vlogo medicinskih sester pri podpori družinam oseb, odvisnih od alkohola. Največje strinjanje je bilo pri pomenu razumevanja in sprejemanja odvisnosti v družini, nekoliko nižje pa pri motivaciji družinskih članov za vključevanje v terapevtski proces. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo v družinski terapiji oseb, odvisnih od alkohola. Pomembno vlogo imajo zlasti na področju komunikacije, izobraževanja in podpore družinskim članom. Ugotovljeno je bilo, da prispevajo k izboljšanju družinske dinamike in spodbujajo sprejemanje in razumevanje odvisnosti. Raziskava razkriva tudi nekatere izzive, predvsem pomanjkanje motivacije družinskih članov za vključitev v terapevtski proces in omejene vire ter časovne možnosti medicinskih sester. Zaključimo lahko, da je celostni pristop bistven za dolgoročno uspešno zdravljenje in izboljšanje kakovosti življenja posameznika ter njegove družine.</dc:description><dc:publisher>[N. Tom]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-26 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181135</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159324</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273093123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
