<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vzorcev kamnin v Škofjeloškem hribovju z rentgensko praškovno difrakcijo</dc:title><dc:creator>Mrkulić,	Tian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Počkaj,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Škofjeloško hribovje</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>kvalitativna analiza</dc:subject><dc:subject>kvantitativna analiza</dc:subject><dc:subject>minerali</dc:subject><dc:description>Škofjeloško hribovje je predalpska geografska regija v severozahodni Sloveniji, ki leži v porečju Selške in Poljanske Sore. Ima zelo bogato zgodovino razvoja in pestro kamninsko sestavo. Sestavljeno je iz apnencev, dolomitov, konglomerata, veliko je glinovcev, peščenjakov in skrilavcev, ponekod je prisoten tudi lapor. 
Z rentgensko praškovno difrakcijo sem kvalitativno in kvantitativno analiziral 14 vzorcev kamnin, odvzetih na območju Škofjeloškega hribovja. Kot pomoč pri analizi smo nekatere vzorce analizirali tudi z vrstičnim elektronskim mikroskopom, s katerim smo izvedli elementno analizo.
Kvalitativno fazno analizo sem izvedel s programom Crystallographica Search-Match, kjer sem difraktograme vzorcev primerjal z difraktogrami standardov in tako določil fazno sestavo vzorcev. Pri nekaterih vzorcih nisem mogel določiti vseh prisotnih faz, saj na podlagi nekaj zelo šibkih uklonskih vrhov nisem mogel z gotovostjo trditi, da je faza v vzorcu res prisotna.
Kvantitativno fazno analizo sem naredil v programu Topas z Rietveldovo metodo, s pomočjo katere sem določil masne deleže oziroma masna razmerja med identificiranimi fazami.
Identificiral sem kar nekaj različnih mineralov in ugotovil, da je v Škofjeloškem hribovju najbolj razširjen kremen. Poleg kremena sem identificiral še kalcit, dolomit, fluorit, ter nekatere silikatne minerale. Vzorce, ki so bili odvzeti iz istih delov Škofjeloškega hribovja, sem med seboj primerjal in opazoval, kako se delež posameznih mineralov spreminja z nadmorsko višino. Svoje ugotovitve sem primerjal še z geološko karto Slovenije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-25 13:00:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181114</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25559</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 274140163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
