<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučevanje fenolnih spojin in alergenih proteinov v izbranih sortah jabolk</dc:title><dc:creator>Hrovatič,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jabolka</dc:subject><dc:subject>‘Topaz’</dc:subject><dc:subject>‘Gala’</dc:subject><dc:subject>‘Zlati delišes’</dc:subject><dc:subject>‘Carjevič’</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>alergeni proteini</dc:subject><dc:subject>Mal d 1</dc:subject><dc:subject>Mal d 3</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>Western blot</dc:subject><dc:subject>korelacijska analiza</dc:subject><dc:description>Proučevali smo povezavo med vsebnostjo fenolnih spojin in alergenih proteinov Mal d 1 in Mal d 3 v štirih sortah jabolk (‘Carjevič’, ‘Gala’, ‘Topaz’ in ‘Zlati delišes’) tako v mesu kot v kožici plodov. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med sortami in tkivoma (meso/kožica) v vsebnosti fenolov in proteinov ter morebitne povezave med fenolnim profilom in izraženostjo alergenov. Za kvantifikacijo fenolov smo uporabili visoko ločljivostno tekočinsko kromatografijo (HPLC), za določitev alergenih proteinov pa Western blot analizo s kvantifikacijo v programu ImageJ (verzija 1.54p, ZDA). Ugotovili smo, da so bile razlike v vsebnosti fenolov med sortami statistično značilne, pri čemer sta ‘Topaz’ in ‘Gala’ izstopali po največji vsebnosti flavanolov v kožici, ‘Gala’ pa je imela tudi značilno največjo vsebnost antocianinov. Mal d 1 je bil prisoten v vseh sortah, njegovo največjo vsebnost smo izmerili v mesu jabolk ‘Carjevič’ in v kožici ‘Topaz’, medtem ko je bil Mal d 3 zaznan le v kožici. Korelacijska analiza je pokazala močno negativno povezavo med Mal d 1 in hidroksicimetnimi kislinami ter pozitivno korelacijo z dihidrohalkoni in flavanoli. Ugotovitve potrjujejo, da sta fenolni profil in alergenost jabolk močno odvisna od sorte in dela ploda. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju povezav v sintezi fenolnih spojin in alergenih proteinov v jabolku ter omogočajo usmerjeno selekcijo sort z nižjo alergenostjo ob ohranjanju hranilne vrednosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-22 07:16:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181010</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 279196</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 272663043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
