<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza igre slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah in na EURO 2024</dc:title><dc:creator>Kociper,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučković,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pocrnjič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska nogometna reprezentanca</dc:subject><dc:subject>analiza tekem</dc:subject><dc:subject>Evropsko prvenstvo 2024</dc:subject><dc:subject>igra v fazi napada in obrambe</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil analizirati značilnosti igre slovenske nogometne reprezentance ter preučiti razlike v taktičnem delovanju med kvalifikacijskimi zmagami, kvalifikacijskimi porazi in neodločenimi izidi ter tekmami Evropskega prvenstva 2024. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se struktura in značilnosti igre spreminjajo glede na raven tekmovanja in rezultatske okoliščine ter ali reprezentanca ohranja stabilen in prepoznaven model igre tudi v zahtevnejših tekmovalnih pogojih.
Vzorec je obsegal 13 uradnih tekem slovenske reprezentance. Analiza je temeljila na sistematičnem opazovanju in beleženju izbranih kazalnikov igre v fazah napada, obrambe in prehodov med fazama. Med analiziranimi spremenljivkami so bili število predložkov, protinapadov, takojšnjih pritiskov po izgubljeni žogi, obrambnih aktivnosti, avtov v napadu z zadržano posestjo, izbitih žog, vključevanj vratarja v igro, globinskih podaj, število posesti in povprečni čas posesti žoge. Podatki so bili obdelani z ustreznimi opisnimi in inferenčnimi statističnimi postopki.
Rezultati kažejo, da se temeljni model igre slovenske reprezentance med analiziranimi skupinami v veliki meri ohranja. Večina spremenljivk ni izkazala statistično značilnih razlik, kar kaže na visoko stopnjo taktične konsistentnosti in organizacijske stabilnosti igralnega sloga. Selektivne razlike so bile ugotovljene pri številu globinskih podaj in pri povprečnem času posesti žoge. V turnirskem okolju in v manj uspešnih kvalifikacijskih tekmah je zaznati bolj pragmatičen pristop, krajše posesti ter omejeno uporabo igre v globino, kar nakazuje večji poudarek na upravljanju tveganja in ohranjanju stabilnosti.
Ugotovitve kažejo, da so ključne prilagoditve v igri povezane predvsem s stopnjo nadzora nad potekom tekme ter razmerjem moči s tekmecem, manj pa s formalno ravnjo tekmovanja. Magistrsko delo prispeva k razumevanju stabilnosti in prilagodljivosti modela igre na reprezentančni ravni ter predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje in strokovno analizo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-22 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181008</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 64574</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273916419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
