Učinki intervalne in kontinuirane telesne vadbe na hemostazo pri koronarni bolezniKošuta, Daniel (Avtor) Božič Mijovski, Mojca (Mentor) Jug, Borut (Komentor) koronarna bolezenhemostazakardiološka rehabilitacijacelokupni hemostatski potencialintervalna vadbakontinuirana vadbaUvod Neposredno po telesni vadbi je verjetnost za srčno-žilne zaplete povečana, vendar dolgoročno aerobna-dinamična vadba izboljša srčno-žilno zdravje. V srčno-žilni rehabilitaciji najpogosteje uporabljamo kontinuirano vadbo srednje intenzivnosti (MICT), v zadnjih časih se vse bolj uveljavlja tudi intervalna vadba visoke intenzivnosti (HIIT). HIIT v primerjavi z MICT naj bi hitreje izboljšala zmogljivost verjetno za ceno blago večje verjetnosti zapletov. Hemostaza je kazatelj razmerja med učinkovitostjo in varnostjo telesne vadbe pri srčnih bolnikih, vendar zanesljivih raziskav, ki bi primerjale učinke HIIT in MICT na hemostazo, nimamo na voljo. Namen raziskave je bil ovrednotiti učinek različnih vrst telesne vadbe (HIIT in MICT) na hemostazo – celokupni hemostatski potencial (CHP), celokupni fibrinolitični potencial (CFP) in celokupni koagulacijski potencial (CKP) – pri koronarnih bolnikih. Metode V intervencijsko randomizirano raziskavo smo vključili bolnike po prebolelem srčnem infarktu, ki so bili napoteni na ambulantni rehabilitacijski program in so izpolnjevali vključitvene kriterije, brez izključitvenih kriterijev. Bolnike smo naključno razporedili v dve skupini: bolniki v prvi skupini so izvajali telesno vadbo s HIIT protokolom 3 mesece 3 ure tedensko; bolniki v drugi skupini so telesno vadbo z MICT protokolom 3 mesece 3 ure tedensko. Bolnikom smo odvzeli šest vzorcev periferne venske krvi: izhodiščno (pred prvo vadbeno enoto, po prvi vadbeni enoti in po enournem počitku) ter po zaključku intervencijskega obdobja (pred zadnjo vadbeno enoto, po zadnji vadbeni enoti in po enournem počitku). Iz vzorcev smo določili CHP, CKP in CFP s spektrofotometrično analizo ter fibrinogen, D-dimer in von Willebrandov faktor antigen (vWF:ag) po validiranem protokolu. Rezultati V raziskavo smo vključili 117 preiskovancev, 59 v skupini HIIT in 58 v skupini MICT. Med skupinama ni bilo pomembnih razlik v osnovnih značilnostih. V obeh skupinah smo beležili porast največje porabe kisika (VO2peak) po programu rehabilitacije (iz 23,2 ± 6,1 na 25,2 ± 4,7 pri HIIT in iz 21,6 ± 5,7 na 24,4 ± 4,3 pri MICT), med vrstama vadbe ni bilo razlike. Izhodiščne vrednosti CHP, CKP, CFP in vWF:ag so bile primerljive med skupinama. V linearnem mešanem modelu za analizo hipnih učinkov vadbe pri netreniranih preiskovancih je imel čas (tj. učinek vadbe) statistično značilen vpliv pri vseh koagulacijskih spremenljivkah (CHP - F (2, 98.190) = 7,214, p = 0,001; CKP - F (2, 99.391) = 6,906, p = 0,002; CFP - F (2, 99.291) = 3,239, p = 0,043; fibrinogen - F (2, 114.355) = 43,683, p < 0,001; D-dimer - F (2, 110.594) = 4,855, p = 0,010; vWF:ag - F (2;110.407) = 19,279, p < 0,001). Interakcija čas*skupina (tj. učinek intervencije) je bila statistično značilna za D-dimer (F (2, 110.594) = 3,777, p 0,026), vendar ne za ostale spremenljivke. V linearnem mešanem modelu za analizo dolgoročnih učinkov vadbe smo zaznali povečanje CFP po intervenciji (F (1, 94.665) = 5,161, p = 0,0025) in zmanjšanje koncentracije fibrinogena (F (1, 110.318) = 4,635, p = 0,034). Na ostale hemostatske označevalce intervencija ni imela pomembnega učinka. Pri dolgoročnih učinkih ni bilo razlik pri interakciji čas*skupina. V linearnem mešanem modelu za analizo hipnih učinkov vadbe pri treniranih preiskovancih je imel čas značilen vpliv na CHP ( F (1, 90.753) = 7,214, p = 0,009) in CFP (F (1, 87.345) = 5,967, p = 0,017). Pri fibrinogenu smo zaznali razliko med HIIT in MICT (F (1, 111.211) = 4,228, p = 0,042). Pri vWF:ag smo zaznali značilno interakcijo čas*skupina (F(1,108.191) = 3,998, p = 0,048) . Zaključek Naši rezultati kažejo, da enota telesne vadbe pri netreniranih bolnikih s koronarno boleznijo povzroči hipno, vendar kratkotrajno povečanje hemostaze na račun povečane koagulacije in zmanjšane fibrinolize, ki se v obdobju počitka normalizira. Dolgoročno telesna vadba poveča fibrinolizo, brez učinka na koagulacijo. Pri treniranih preiskovancih enota telesne vadbe povzroči primerljivo hipno povečanje hemostaze, povečanje koagulacije in zmanjšanje fibrinolize v primerjavi z netreniranimi preiskovanci, vendar pri treniranih preiskovancih v obdobju počitka vrednosti hemostaze bolj upadejo in vrednosti fibrinolize bolj narastejo. Intervalna vadba visoke intenzivnosti in kontinuirana vadba zmerne intenzivnosti imata primerljiv učinek na hemostazo.20262026-03-21 07:16:13Doktorsko delo/naloga180996VisID: 38982sl