<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>​Vpliv arteriovenske fistule na funkcijo in strukturo srca pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo</dc:title><dc:creator>Fornazarič,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvijić,	Marta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arteriovenska fistula</dc:subject><dc:subject>končna ledvična odpoved</dc:subject><dc:subject>ultrazvok srca</dc:subject><dc:subject>remodelacija</dc:subject><dc:subject>desni prekat</dc:subject><dc:subject>levi prekat</dc:subject><dc:subject>sistolična funkcija</dc:subject><dc:subject>hipervolemija</dc:subject><dc:subject>polnilni tlak.</dc:subject><dc:description>Ozadje
Arteriovenske fistule (AVF) lahko vplivajo na remodelacijo srca in posledično povečajo tveganje za srčno popuščanje in srčno-žilno umrljivost pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo (KLO). Namen raziskave je bil oceniti strukturne in funkcijske spremembe srca po konstrukciji AVF, raziskati povezavo med pretokom AVF (Qacc), funkcijo prekatov in pljučno hemodinamiko ter opredeliti dejavnike, povezane s srčno remodelacijo. 
Metode
V prospektivno, monocentrično raziskavo smo vključili bolnike s KLO in brez pomembne predhodne srčne bolezni. Pred in 6–9 mesecev po konstrukciji AVF smo opravili dvodimenzionalni in tridimenzionalni (3D) ultrazvok srca ter ultrazvočno meritev Qacc. Strukturne spremembe srca smo ovrednotili s 3D indeksiranimi končno-diastoličnimi volumni levega (LVEDVi) in desnega prekata (RVEDVi), sistolično funkcijo pa s 3D iztisnim deležem obeh prekatov in parametri longitudinalne deformacije. Pljučno hemodinamiko smo ocenili z izračunom sistoličnega tlaka v pljučni arteriji (SPAP) in pljučnega žilnega upora (PVR).
Rezultati
V analizo smo vključili 20 bolnikov (18 moških; mediana starosti 73,5 let [IQR: 67–77]), s povprečnim Qacc 1140 ± 345 mL/min. Ob kontrolnem pregledu (8,2 meseca [IQR: 7,3–9,3] po konstrukciji AVF) smo ugotovili pomembno povečanje obeh prekatov (LVEDVi: 89 ± 14 proti 97 ± 21 mL/m², p = 0,029; RVEDVi: 80 ± 15 proti 91 ± 18 mL/m², p = 0,014); medtem ko se parametri sistolične funkcije niso pomembno spremenili. Najizrazitejša je bila dilatacija desnega prekata, ki je bila neodvisno povezana s hipervolemijo (p = 0,003) in povišanim polnilnim tlakom levega prekata (p = 0,030). Qacc ni bil povezan s stopnjo remodelacije, parametri sistolične funkcije prekatov, niti s spremembami SPAP ali PVR.
Zaključki
Pri bolnikih s KLO konstrukcija AVF z zmernim pretokom povzroči povečanje srčnih votlin, predvsem desnega prekata, brez poslabšanja sistolične funkcije. Hipervolemija in polnilni tlak levega prekata sta bila ključna dejavnika, povezana z remodelacijo desnega prekata, kar poudarja pomen skrbnega vodenja volumske bilance in načrtovanja žilnega pristopa.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-21 07:15:17</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180991</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 38981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
