Povezava endokrinih motilcev in toksičnih ter esencialnih kemičnih elementov s sindromom policističnih jajčnikovSrnovršnik, Tinkara (Avtor) Pinter, Bojana (Mentor) Virant Klun, Irma (Komentor) PCOSreproduktivno zdravjeendokrini motilcikovineprehranakozmetikaživljenjski slogparabenioksidativni stresbiološki vzorcispolni hormonidelovanje jeterdelovanje ledvicUvod: Endokrini motilci (EM) in kemični elementi (KE) lahko imajo vlogo pri razvoju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS). Raziskav, ki bi preučevale povezavo EM in KE s PCOS, je malo, za nekatere EM in KE, kot sta izobutilparaben (iBuP) in molibden (Mo), pa jih sploh ni. Namen doktorskega dela je bil preučiti povezavo vsebnosti EM, bisfenolov (bisfenol A-BPA, F-BPF in S-BPS), parabenov (metilparaben-MeP, etilparaben-EtP, propilparaben-PrP, butilparaben-BuP, izobutilparaben-iBuP in benzilparaben-BzP), triklosana in devetih različnih KE, kot so kadmij (Cd), svinec (Pb), arzen (As), živo srebro (Hg), selen (Se), baker (Cu), cink (Zn), mangan (Mn) in molibden (Mo), v bioloških vzorcih preiskovank (polna kri, serum, urin) s PCOS, jetrno in ledvično funkcijo, ter načinom življenja v primerjavi z zdravimi kontrolami. Metode: V raziskavo primerov s kontrolami smo med septembrom 2020 in junijem 2024 na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana vključili 70 preiskovank (35 preiskovank s PCOS in 35 preiskovank v kontrolni skupini), ki so po opravljenem kliničnem in ultrazvočnem pregledu rodil izpolnile vprašalnik o demografskih in zdravstvenih podatkih, o življenjskem slogu, okolju (doma in na delovnem mestu) in prehrani. Vzorci krvi in urina, odvze-ti na tešče, so bili takoj alikvotirani v krioviale in do analize shranjeni na –80 °C v Centru za klinične raziskave UKC Ljubljana. Osnovni biokemični parametri in reproduktivni hormoni so bili analizirani s standardnimi metodami diagnostične klinične biokemije na Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana. Koncentracije KE v urinu, serumu in polni krvi so bile analizirane na Institutu Jožef Stefan, na Odseku za znanosti o okolju, z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS), koncentracije EM v urinu pa z metodo plinske kromatografije, povezane s trojnim kvadrupolnim masnim analizatorjem (GC-MS/MS). Urinske koncentracije KE in EM so bile normalizirane na vrednosti specifične gostote oziroma kreatinina v urinu. Podatke smo analizirali z Mann-Whitney U-testom in testom ANOVA ter izračunali Spearmanove koeficiente korelacije. Logistične regresijske modele smo prilagodili glede na indeks telesne mase (ITM), starost in hematokrit (za koncentracije KE v polni krvi, ki se vežejo predvsem na eritrocite) ter uporabili modele multiple linearne regresije. Rezultati: Preiskovanke s PCOS so imele značilno višje vrednosti ITM ter vrednosti androgenov in levkocitov v krvi v primerjavi s kontrolno skupino preiskovank. Pogosteje so uživale vitaminska prehranska dopolnila in druge vrste prehranskih dopolnil. Koncentracije Mo v polni krvi in serumu so bile pri preiskovankah s PCOS značilno nižje, koncentracije Cu v serumu pa višje kot pri kontrolah. Analiza EM je pri preiskovankah s PCOS pokazala značilno višje koncentracije EtP, BuP in iBuP, normalizirane na kreatinin, kot v kontrolni skupini. Razlike v koncentracijah Mo v polni krvi in serumu, Cu v serumu in parabenov EtP, BuP in iBuP v urinu so bile pri preiskovankah s PCOS povezane z razlikami v vrednostih ledvičnih (kreatinin in proteini v urinu) in jetrnih (urobilinogen v urinu, aspartat aminotrasferaza in alanin aminotransferaza, bilirubin v urinu) parametrov ter z razlikami v vrednostih gonadotropinov (luteinizirajoči hormon – LH, folikle stimulirajoči hormon – FSH). Nekatere značilnosti življenjskega okolja in prehranjevalne navade so bile pri preiskovankah s PCOS povezane z višjimi vrednostmi serumskega Cu (uživanje govedine) ali nižjimi vrednostmi serumskega Mo (uživanje vložene ali predelane zelenjave); bližina odlagališča odpadkov je bila obratno sorazmerna z vrednostmi Mo v polni krvi in serumu. Uporaba izdelkov za osebno nego (čistilo za obraz, šminka, mineralni puder, dnevna krema) in gospodinjsko rabo (osvežilec zraka za dom) je bila povezana z višjimi vre-dnostmi parabenov EtP, BuP in iBuP v urinu preiskovank s PCOS. Zaključki: Raziskava kaže na možne povezave med koncentracijami Mo v serumu in polni krvi, Cu v serumu, ter urinskimi koncentracijami EtP, BuP in iBuP s PCOS. Koncentracije Mo in Cu v bioloških vzorcih so bile povezane s prehrano. Koncentracije EtP, BuP in iBuP so bile pri preiskovankah s PCOS povezane z uporabo izdelkov za osebno nego in izdelkov za gospodinjsko rabo, pri kontrolah pa ne. Rezultati nakazujejo, da je PCOS patološko hormonsko in metabolno stanje, ki pa ga v prihodnje velja obravnavati tudi z vidika okolja (izpostavljenosti EM in KE) in življenjskih navad.20262026-03-19 07:15:17Doktorsko delo/naloga180886VisID: 38965sl