Mesto slovenščine v župniji svetega Antona v »terezijanskem« Trstu konec 18. stoletjaSimčič, Tomaž (Avtor) TrstslovenščinaliturgijaCerkevvečjezičnostlatinščinaPo ustanovitvi župnije leta 1777 je bilo bogoslužje zaradi večjezične sestave prebivalstva – italijanske, slovenske in nemške – organizirano v vseh treh jezikih. Prvi župnik Filip Frölich je v svojih navodilih iz leta 1785 natančno uredil pastoralno dejavnost in poudaril potrebo po duhovnikih, ki so obvladali kranjski (slovenski) jezik. Dva na novo odkrita dokumenta iz tržaškega škofijskega arhiva – molitveni obrazec v slovenščini in latinski seznam duhovniških zadolžitev – pričata, da je bila slovenščina živi del verskega in vsakdanjega življenja župljanov. Besedilo molitve, zapisano v bohoričici, vsebuje izrazite kranjske narečne značilnosti. Članek tako razkriva, da je bila raba slovenščine v cerkvenem kontekstu v 18. stoletju samoumevna, čeprav je bila v 20. stoletju iz cerkve nasilno izrinjena in se je vanjo vrnila šele po koncu druge svetovne vojne.20252026-03-13 11:23:32Članek v reviji180674UDK: 811.124ISSN pri članku: 2670-6210DOI: 10.4312/clotho.7.1.63-83COBISS_ID: 271591171sl