Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega določila in povedkovega prilastkaCurk, Lara (Avtor) Smolej, Mojca (Mentor) skladnjastavčni členistavčnočlenska analizapovedkovo določilopovedkov prilastekformalnavsebinska ravenMagistrsko delo obravnava razmerje med formalno in vsebinsko ravnjo stavčnočlenske analize v slovenskem jeziku na primeru povedkovega prilastka. Izhodišče raziskave je ugotovitev, da pri razvrščanju nesamostojnih stavčnih členov v slovenski skladnji prihaja do terminoloških in konceptualnih nejasnosti, ki izhajajo iz neenotne rabe kriterijev v temeljnih slovnicah in znanstvenih razpravah. Pozornost je namenjena predvsem razhajanjem med formalnimi (skladenjska vezanost, sklon, položaj v stavku) in vsebinskimi (pomen, preneseni pomen, kontekst) kriteriji. Teoretični del temelji na pregledu ključnih slovničnih del (Breznik, Bajec–Rupel–Kolarič, Toporišič) in izbranih znanstvenih člankov, ki obravnavajo problematiko povedkovih dopolnil ter prilastkov. Empirični del je zasnovan kot stavčnočlenska analiza povedkovega prilastka v izbranih proznih besedilih sodobnih slovenskih avtoric (Anje Mugerli, Tine Vrščaj, Pie Prezelj in Ane Schnabl) ter v primerjavi s Cankarjevo prozo. Analiza temelji na vnaprej določenih formalnih in vsebinskih kriterijih za določanje povedkovega prilastka. Rezultati analize pokažejo, da je raba povedkovih prilastkov v sodobni prozi redkejša kot v Cankarjevi, v sodobnih besedilih pa se pogosteje pojavljajo nejasni primeri. Ugotovitve potrjujejo, da ostaja razkorak med formalno in vsebinsko ravnjo stavčnočlenske analize odprto vprašanje slovenskega jezikoslovja, ki se izrazito kaže v praksi.[L. Curk]20252026-03-13 07:16:09Magistrsko delo/naloga180662UDK: 811.163.6'367VisID: 614323COBISS_ID: 273236739sl