<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča in izkušnje učiteljev o diferenciaciji pri poučevanju angleščine v 2. VIO</dc:title><dc:creator>Belaj,	Zala Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>drugo vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>individualne razlike med učenci</dc:subject><dc:subject>notranja učna diferenciacija</dc:subject><dc:subject>pouk angleščine kot tujega jezika</dc:subject><dc:subject>sistemi diferenciranja</dc:subject><dc:description>Učitelji, ki poučujejo tuji jezik, morajo pouk diferencirati in upoštevati raznolike potrebe vseh učencev, saj lahko le na tak način zagotovijo in upoštevajo enake možnosti za uspeh vseh. Trenutno je razmeroma malo znanega o tem, kako učitelji angleščine kot tujega jezika, ki delajo v slovenskem javnem šolstvu, dojemajo koncept diferenciacije, v kolikšni meri ga izvajajo v praksi in s katerimi izzivi se pri izvajanju diferenciacije srečujejo.
 
V magistrskem delu smo s pomočjo intervjujev raziskovali poglede in prakse učiteljic angleščine v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju glede uporabe diferenciacije pri pouku angleščine. V raziskavi je sodelovalo deset učiteljic iz treh osnovnih šol v širšem območju Ljubljane, ki so v šolskem letu 2024/25 poučevale angleščino v 4. in 5. razredu. Zanimali so nas njihov odnos do diferenciacije, pogostost in način njenega izvajanja ter uporabljene strategije in dejavniki, ki vplivajo na njihovo izbiro. Preučevali smo tudi, kako usposobljene se učiteljice počutijo za kakovostno izvajanje diferenciacije pri pouku angleščine, s katerimi izzivi in težavami se srečujejo in kako jih rešujejo. Ugotovitve so pokazale, da je diferenciacija pri pouku angleščine nujna, vendar v praksi še vedno neenotno in nepopolno uresničena. Izkušenejše učiteljice so jo razumele kot sestavni del kakovostnega poučevanja, medtem ko so začetnice pogosto izražale negotovost in pomanjkanje strokovne podpore. Raziskava poudarja, da učitelji potrebujejo več strokovne podpore, kakovostna in ciljno usmerjena izobraževanja, dostop do ustreznih učnih gradiv ter priložnosti za sodelovanje in izmenjavo izkušenj, saj se kompetence za učinkovito izvajanje diferenciacije po njihovem mnenju razvijajo predvsem s prakso.</dc:description><dc:publisher>Z. A. Belaj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-12 08:30:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180612</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.111:37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203416</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 271592963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
