<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Šport v rimski Sloveniji</dc:title><dc:creator>Stemberger Flegar,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>antika</dc:subject><dc:subject>rimska arheologija</dc:subject><dc:subject>klasične študije</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Rimski športni dogodki so bili v svojem začetku povezani z religijo in zagrobnimi ritu-ali. Dirke so kot najstarejši šport pomagale pri dobri letini, gladiatorski boji pa so se odvijali v zagrobnih kontekstih. Igre so kaj hitro prerasle v spektakle, ki so privabljali večdesettisočglave množice. Za takšne uprizoritve, ki nemalo spominjajo na današnje športne prireditve, je bila v prvi vrsti potrebna dobra infrastruktura. Dirkališča in arene so bili znak prestiža mesta, hkrati pa nujni za izpolnitev vsaj polovice obljube »kruha in iger«. Športniki, ki so na takšnih prireditvah nastopali, so navadno izhajali iz nižjih slo-jev, tudi sužnjev in obsojencev, kar pa ni ustavilo profesionalizacije športnikov. Ustanove, v katerih so se šolali gladiatorji in dirkalne ekipe, so delovale kot profesionalni športni klubi. K temu je priteklo tudi prodajanje predmetov z motiviko športnikov, ki so jih lahko gledalci kupili in odnesli domov. Drobni predmeti iz Slovenije kažejo, da so tudi na naših tleh živeli navijači, ki so verjetno spremljali igre vsaj v Petovioni in Emoni. Za slednjo lahko s precej veliko verjetnostjo predvidevamo, da je bila tudi dom gladiatorske šole.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-09 11:32:34</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>180422</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(37)</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-0261</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/keria.27.1.57-79</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269330947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
