<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv joge na mladostnike z anksiozno motnjo - pregled literature</dc:title><dc:creator>Žnidarič,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>joga</dc:subject><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Uvod: Duševne težave pri mladostnikih v zadnjih letih naraščajo, še dodatno jih je
poslabšala pandemija COVID-19. Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje pri
mladostnikih. Dejavnike tveganja za nastanek tovrstnih motenj delimo na sociodemografske, družinske, psihološke in biološke. Anksioznost je možganski odziv na
nevarnost oziroma dražljaje, ki jih organizem zavestno poskuša preprečiti. Joga, katere
temelj je vzpostavljanje ravnovesja med telesom, dihanjem in umom, bi lahko mladostnikom
s simptomi anksioznih motenj nudila duševne in telesne koristi. Joga izboljšuje počutje,
krepi samopodobo in zmanjšuje negativna vedenja pri mladostnikih. Namen: Namen
diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv joge na mladostnike z anksiozno motnjo. Metode
dela: Za diplomsko delo je bil opravljen pregled literature v podatkovni zbirki PubMed.
Izbrane so bile raziskave, mlajše od leta 2012, ki so opisovale vpliv joge na mladostnike s
simptomi anksiozne motnje. Pregledani so bili prosto dostopni članki v angleškem jeziku,
uporabljene so bile ključne besede: »yoga« in »adolescents« in »anxiety«. Rezultati: V
pregled literature so bile vključene štiri raziskave, v vseh skupaj je sodelovalo 233
preiskovancev. V treh raziskavah je bila poskusna skupina deležna vadbe joge, v eni pa so
mladostniki izvajali tehniko resonance zvoka uma. Obravnave so trajale od dva do dvanajst
tednov. Posamezna vadba je trajala od 30 do 60 minut ali pa podatek ni bil naveden.
Preiskovanci so bili deležni od ene do sedmih vadb tedensko. V dveh raziskavah so ugotovili
statistično značilno zmanjšanje anksioznosti, pri preostalih dveh pa statistično pomembnih
značilnih razlik pri mladostnikih z anksioznomotnjo niso ugotovili. Razprava in zaključek:
V raziskavah so pokazali relativno pomemben vpliv joge na mladostnike s simptomi
anksioznih motenj. Kljub temu smo ugotovili, da obstaja malo raziskav, ki bi se nanašale
izključno na omenjeno temo. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskave, ki bi spremljale
dolgoročne učinke joge na simptome anksioznih motenj pri mladostnikih ter raziskave z
enotnimi merilnimi orodji, saj bi bili tako rezultati med seboj še bolj primerljivi.</dc:description><dc:publisher>[E. Žnidarič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-07 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180393</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 158621</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270868227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
