Vplivi redčenja mineralne in morske vode na profile vrhov pri kationski kromatografijiSmrekar, Katja (Avtor) Gros, Nataša (Mentor) redčenjekompleksni vzorciprofili kromatografskih vrhovrepatostdekonvolucijaV magistrskem delu sem raziskala vplive redčenja kompleksnih vzorcev na profile kro-matografskih vrhov. Za raziskavo sem uporabila vzorce mineralne vode Donat Mg in morske vode, ki se razlikujeta po koncentracijskem razponu in razmerjih kationov. Za vsak vzorec sem pripravila po 6 različno redčenih raztopin in jih analizirala s kationsko kromatografijo. Pridobljene kromatograme sem ustrezno obdelala, integrirala in iz njih pridobila rezultate za ploščine, višine in retencijske čase vrhov. Te podatke sem računsko in vizualno (s pomočjo izrisa grafov z orodjem MS Excel) analizirala. Potrdila sem, da ima redčenje pomemben vpliv na ploščino, višino in retencijske čase kromatografskih vrhov, kar je neposredno povezano z ionsko močjo vzorca ter interakcijami med ioni v koloni. Pri obeh kompleksnih vzorcih se z redčenjem signali sistematično zmanjšujejo, medtem ko se retencijski časi podaljšujejo. Izjema je natrijev ion, pri katerem se retencij-ski čas z redčenjem krajša, kar je moč pripisati preobremenitvi kolone ter vplivu visoke koncentracije dvovalentnih ionov. Idealni kromatografski vrh ima Gaussovo obliko, je simetričen, dobro ločen od sosednjih vrhov in ima stabilen retencijski čas. V tej nalogi lahko opazimo, da je prišlo do pojava čelnosti, ki je značilen za preobremenitev kolone, ter repatosti kot posledice počasne desorpcije analita z izmenjevalnih mest. Posledično na kromatogramih opazimo prekrivanje posameznih kromatografskim vrhov, kar oteži kvantitativno določitev, lahko pa celo kvalitativno (v primeru stroncijevega iona). Iz primerjave različnih integracijskih metod, ki jih ponuja programsko orodje PeakNet, sem prišla do ugotovitve, da je v mojem primeru najboljša integracijska metoda tangentnega posnemanja. Za oba vzorca sem na podlagi vizualne presoje in statistične analize podat-kov ploščin ter višin vrhov (izračun RSD za posamezne vrhove ionov) določila najpri-mernejši raztopini za določanje sestave kompleksnih vzorcev. Za Donat Mg je to razto-pina A3 s faktorjem redčenja 60,73, za morsko vodo pa raztopina z oznako A5 s faktor-jem redčenja 23,80. S pridobljenimi rezultati v tem magistrskem delu se odpirajo možnosti za razširitev razi-skav. Smiselno bi bilo vključiti še druge kompleksne vzorce z različno ionsko sestavo in tako preveriti, če ti potrjujejo ugotovitve iz tega dela.20262026-03-06 12:30:02Magistrsko delo/naloga180361VisID: 25683COBISS_ID: 271653635sl