Okoljski dejavniki, ki vplivajo na nastanek ritin divjega prašičaJaklič, Ana (Avtor) Potočnik, Hubert (Mentor) Pokorny, Boštjan (Komentor) divji prašičokoljski dejavnikiritinesinantropna vrstakulturna krajinaDivji prašič (Sus scrofa) je sinantropna vrsta, ki s širjenjem svojega areala in povečevanjem populacijske gostote vse pogosteje prihaja v stik s človekom. V splošni javnosti je predvsem zaradi teptanja in obžiranja kmetijskih rastlin ter ritja v kulturni krajini prepoznan kot škodljiva (konfliktna) vrsta, vendar so okoljski dejavniki, ki vplivajo na nastanek škode po divjem prašiču še vedno razmeroma slabo raziskani. Z namenom bolj celostnega poznavanja teh dejavnikov in dolgoročnega oblikovanja učinkovitejših ukrepov za sobivanje z vrsto smo analizirali podatke o škodnih dogodkih, zbranih iz javnih evidenc in terenskih popisov. Na njihovi podlagi smo pripravili prostorske modele, ki napovedujejo območja z večjo verjetnostjo pojava škod oziroma ritin, glede na okoljske značilnosti prostora. V delu podrobneje predstavljamo prostorsko in časovno dinamiko nastanka škodnih primerov ter ovrednotene škode (tako v finančnem smislu kot v obliki prostovoljnega dela). Ugotavljamo, da na pojav škod ključno vplivata populacijska gostota divjega prašiča in mozaičnost kulturne krajine, torej preplet obdelovalnih površin in gozdnatih zaplat. Pomembno vlogo imajo tudi značilnosti kmetijske rabe (npr. pogostost in način gnojenja, intenzivnost rabe tal). Za natančnejše razumevanje vpliva vegetacije v prihodnje predlagamo sistematične popise nadzemnih in podzemnih delov rastlin na lokacijah ritin.[A. Jaklič]20262026-03-05 07:15:16Magistrsko delo/naloga180261UDK: 599.731.111:591.5(043.2)VisID: 279051COBISS_ID: 270891779sl