<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost urada za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pri pregonu pranja denarja ter njegova organizacijska umeščenost v pravnem sistemu Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Cestnik,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pranje denarja</dc:subject><dc:subject>UPPD</dc:subject><dc:subject>finančnoobveščevalna enota</dc:subject><dc:subject>organizacijska umeščenost</dc:subject><dc:subject>kazenski pregon</dc:subject><dc:subject>mednarodna primerjava</dc:subject><dc:subject>primerjava s Hrvaško</dc:subject><dc:description>V Sloveniji ima pri zagotavljanju stabilnosti finančnega sistema in varstva pravne države ključno vlogo Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (UPPD), ki je osrednja finančnoobveščevalna enota v državi. V magistrskem delu je s pomočjo teoretičnih predpostavk, veljavnih predpisov in analize učinkovitosti pregona v kazenskem postopku podrobno prikazana vloga UPPD v slovenskem pravnem sistemu.
Problematika magistrskega dela je osredotočena na analizo ustreznosti organizacijske umeščenosti UPPD kot organa v sestavi Ministrstva za finance ter vprašanje njegove neodvisnosti pri odločanju glede na pristojnosti in z zakonom definiran položaj. V delu so bili nadalje podrobno analizirani roki, ki so pretekli od posredovanja obveščevalnih podatkov s strani UPPD do izdaje sodbe sodišča. Opravljena je bila tudi primerjava operativne učinkovitosti uradov za preprečevanje pranja denarja v Sloveniji in na Hrvaškem za obdobje med letoma 2018 in 2022.
Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna, normativna, dogmatska, primerjalno-pravna in statistična analiza, induktivna in deduktivna metoda ter metoda nestrukturiranega intervjuja.
S pomočjo uporabljenih metod je bilo ugotovljeno, da organizacijska umestitev UPPD omogoča neodvisnost pri odločanju, kar je primerljivo z umeščenostjo Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Statistična analiza, ki temelji na vzorcu izrečenih sodb, je pokazala, da od posredovanja izdelkov UPPD organom pregona do izreka sodbe preteče v povprečju manj kot pet let, kar sistemu omogoča ustrezno odzivnost na spreminjajoče se tipologije pranja denarja. Rezultati mednarodne primerjave potrjujejo, da sta finančnoobveščevalni enoti v Sloveniji in na Hrvaškem po številu posredovanih izdelkov primerljivi, pri čemer UPPD obravnava širši nabor kaznivih dejanj.</dc:description><dc:publisher>[J. Cestnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-04 12:50:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180167</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.056.53:330.526.33 (497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18862</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 274576131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
