<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primorski skladatelji cerkvene glasbe v času italijanske okupacije (1918-1945)</dc:title><dc:creator>Štrucelj,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Florjanc,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vatovec,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>primorski skladatelji</dc:subject><dc:subject>glasbena analiza</dc:subject><dc:subject>paradigmatska semantična analiza</dc:subject><dc:subject>analiza besedil</dc:subject><dc:subject>didaktični pristop</dc:subject><dc:subject>Mešani cerkveni pevski zbor župnije Podzemelj.</dc:subject><dc:description>Magistrski koncert z naslovom Primorski skladatelji cerkvene glasbe v času italijanske okupacije (1918—1945) zajema dela treh skladateljev, ki so s svojim delovanjem v času fašističnega zatiranja na Primorskem postali simbol narodne in verske zvestobe. Koncert smo izvedli z Mešanim cerkvenim pevskim zborom župnije Podzemelj. Program je bil sestavljen iz del skladateljev Vinka Vodopivca, Emila Komela in Lojzeta Bratuža. Poleg teh treh skladateljev imajo pomembno vlogo tudi pesniki in avtorji besedil, ki je bilo v času, ko so italijanske oblasti v času fašizma sistematično zatirale slovensko narodno skupnost, ukinile kulturne ustanove, prepovedale slovenski jezik v šolstvu in v javnosti, poitaljančile priimke ipd. Slovenščina se je trdovratno ohranjala v družini, na vasi in v cerkvi vključno z veroukom v slovenščini (t. i. Sedejeve šole).
V magistrski nalogi so najprej predstavljeni izvajalci pevci mešanega cerkvenega zbora župnije Podzemelj in program. Sledijo predstavitve skladateljev in pesnikov ter analiza vseh izvajanih skladb. Pri skladateljih smo orisali njihovo osebnost, njihova dela in tedanja družbena dogajanja. Avtorje besedil smo predstavili ko osebnost in so-ustvarjalce ter jim tako dali v nalogi pomembno vlogo. Besedila smo podrobno smo analizirali, zlasti vsebino, njihovo zgradbo in predvsem semantično sporočilo. Same skladbe pa smo analizirali kompozicijsko in harmonsko, tudi po paradigmatski semantični metodi. Posebno poglavje je (skladno z obema analizama) tudi analiza skladb v luči izvajalske prakse in didaktičnega pristopa. Tukaj smo podrobno predstavili oblikovno strukturo, agogične in dinamične oznake, melodične, ritmične in harmonske značilnosti skladbe. Pri didaktičnem pristopu smo izpostavili mesta, kjer so navzoče kompozicijske in izvajalske zahteve ter opisali primerne vaje in načine pri izvedbi.

K uspešni pripravi pevskega zbora so nam podrobne analize zelo pripomogle. S tem smo spoznali različne dejavnike in posebnosti, ki so vodile k bolj kvalitetni izvedbi in domiselni interpretaciji skladb. To je za pevski zbor predstavljalo velik izziv, ker je večina pevcev amaterjev. Le veliko vaj ter zainteresiranost pevcev je bil predpogoj za nadaljno delo ter uspešno izvedbo.</dc:description><dc:publisher>[I. Štrucelj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-03 15:22:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180139</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 784.087.68:781(043)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44261</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270455299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
