Lepljenje lesa z lepilom iz odpadnega polistirenaŠernek, Milan (Avtor) Kordiš, Aljaž (Avtor) lepljenjelepilni spojlespolistirenreciklažaVsako leto svet proizvede čedalje več obstojnih plastičnih odpadkov, ki se kopičijo v naravi. Ena izmed rešitev je njihova reciklaža in ponovna uporaba za izdelavo novih izdelkov ali polizdelkov. Reciklirana plastika, predvsem termoplasti, imajo potencial tudi v lesarstvu. V naši raziskavi smo iz odpadnih kavnih lončkov in žličk iz polistirena ter s topilom dimetilformamid izdelali lepilni mešanici in izdelali lepljence iz lesa za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnih spojev po standardu SIST EN 205:2016. Uporabili smo dve temperaturi stiskanja (150 °C in 120 °C) ter štiri načine temperiranja oziroma ohlajanja lepljencev pred odprtjem stiskalnice. S primerjavo različnih postopkov lepljenja smo ugotovili, da lepilo iz lončkov najvišjo trdnost doseže po ohladitvi lepljencev na 75 °C preden smo jih vzeli iz stiskalnice, medtem ko lepilo iz žličk po hlajenju lepljencev na 100 °C ali 25 °C. Ugotovili smo tudi, da se s hlajenjem lepljencev na nižjo temperaturo pred odprtjem stiskalnice bistveno zmanjša variabilnost rezultatov, kar priča o bolj zanesljivih lepilnih spojih. Zahteve standarda SIST EN 204:2016 smo uspeli doseči z lepljencem, ki je bil zlepljen z lepilom iz lončkov pri temperaturi 150 °C in ohlajen na 75 °C preden smo ga vzeli iz stiskalnice.Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba20222026-02-28 04:45:21Znanstveno delo180012UDK: 630*82ISSN pri članku: 2232-416XDOI: 10.18690/analipazu.12.1.1-18.2022COBISS_ID: 106454787sl