<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv sestave surovin na izbrane tehnološke parametre ajdovega piva</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Požrl,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pivo</dc:subject><dc:subject>sladica</dc:subject><dc:subject>sestava surovin</dc:subject><dc:subject>ajdov slad</dc:subject><dc:subject>ajda</dc:subject><dc:subject>ječmenov slad</dc:subject><dc:subject>tehnološki parametri</dc:subject><dc:subject>analizator BeerLab®</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo ovrednotili tehnološke parametre sladice, pivine in piva, 
pripravljenih iz ječmenovega slada (J), ajdovega slada (A), mešanice 50 % 
ječmenovega in ajdovega slada (AJ) ter mešanice 70 % ječmenovega slada in 30 %  
ajde (JS). Rezultate smo analizirali z uporabo standardnih laboratorijskih metod in 
analiznega sistema CDR BeerLab®. V treh ponovitvah poskusa smo v različnih fazah 
procesa spremljali naslednje parametre: vsebnost ekstrakta, viskoznost sladice, 
vsebnost prostega aminokislinskega dušika (FAN), intenzivnost fermentacije, 
vsebnost alkohola, grenčico v pivu, pH, barvo in nekatere druge. Sladica A je imela 
značilno najmanjšo vsebnost ekstrakta, najmanj intenzivno fermentacijo in najmanjšo 
vsebnost alkohola v pivu. Nasprotno je sladica J vsebovala značilno največ ekstrakta, 
fermentacija je potekala najintenzivneje, pivo pa je imelo največjo vsebnost alkohola. 
Vrsti piva AJ in JS sta imeli večino izmerjenih parametrov v različnih fazah procesa 
značilno manjših od piva J in značilno večjih od piva A. Viskoznost sladice se je 
povečevala z večjim deležem ajdovega slada ali ajde. Vsebnost FAN je bila največja  
v sladici A in AJ ter občutno manjša pri sladici J in JS. Barva sladice in piva je z 
dodatkom ajdovega slada ali ajde postala temnejša. Prisotnost ajde oz. ajdovega slada 
ni vplival na vsebnost grenčice. Med vrednostmi pH pred fermentacijo ni bilo razlik, 
po fermentaciji pa so se v vseh vzorcih znižale (najvišji pH je imel vzorec A, najnižji 
pa J). Meritve z analitskim sistemom BeerLab® so za tri parametre (alkohol, grenčica 
in FAN) pokazale močno korelacijo z rezultati standardnih metod, ob nekolikšnem 
odstopanju absolutnih vrednosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Rupnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-26 07:15:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179871</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 663.42:633.12</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 279000</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269696003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
