Horacij, psevdo-Longin in novoveško pindarstvoMarinčič, Marko (Avtor) antična poezijarenesansarecepcija antikenovoveška poezijaliterarna zgodovinaprimerjalna književnostNovoveška poezija od renesanse do 20. stoletja pozna več hipostaz Pindarja: od zgleda za politično motivirano slavilno odo prek neizčrpnega vira gnomične modrosti za šolsko rabo do vzorčnega »naravnega genija«, osvobojenega prisil racionalnosti in forme. Obe-nem je mogoče skozi vsa obdobja zaznati dvojnost v dojemanju Pindarjevega »visokega sloga«: ta se ponekod izraža v ekstrovertiranem patosu, ki vabi k parodiji, drugod v moči podobja, ki se skriva v mikrostrukturi besedila. Če se ozremo k antičnim zasnutkom in virom te raznolike in protislovne recepcije, se ponujajo zlasti trije avtorji: Kalimah, Ho-racij in psevdo-Longin (»O vzvišenem«) – včasih kot zanimiva vzporednica, velikokrat tudi kot neposredno izhodišče.Založba Univerze v Ljubljani20252026-02-25 04:02:26Članek v reviji179775UDK: 821.124+821.14ISSN pri članku: 1580-0261DOI: 10.4312/keria.27.1.105-121COBISS_ID: 269096707sl